Kaj pomeni biti moški?

---

Živimo v svetu, kjer se moškost pri moškem meri po tem, kakšna je njegova fizična moč, koliko žensk spravi v posteljo, kak avto vozi, koliko zasluži, koliko piva lahko spije in kako velik frajer je. Moški, namesto da bi se iskreno podpirali med seboj, drug drugega zafrkavajo, ko kdo izstopa iz tega okvirja. Ker želijo pripadati in biti sprejeti, igrajo igro in nosijo maske, a v duši hrepenijo po sočutju in razumevanju.

Družba jim je naložila ogromno breme, h kateremu pa smo ogromno prispevale tudi ženske. Zakaj je normalno, da ženska lahko pojamra, če pa to naredi moški, ni pravi dec? Zakaj lahko ženska govori o čustvih in je to normalno, ko pa o tem želijo govoriti moški, so označeni za pomehkužence? Zakaj imamo dvojna merila? Moškim ni lahko v današnjem času. Večina nima podpore med svojimi vrstniki, nima podpore v družbi in da žensk niti ne omenjam.

Naša družba je postala hladna, vsak gleda le na svojo korist, a zanemarja drugo stran. S kako pravico lahko zahtevamo od moških, da so "pravi" moški, če same nismo "prave" ženske? S kakšno pravico jih kritiziramo, a jim ne damo priložnosti in ne omogočimo okoliščin, kjer lahko uspevajo? S kakšno pravico jih nenehno bombardiramo in prelagamo odgovornost na njih? Kaj si mar oni ne zaslužijo ljubezni, vzpodbudne besede, objema in okolja, ki jih podpira?

Zgražamo se nad moškimi, a smo vsi prispevali k temu. Kakšen odnos imamo do moških v našem okolju? Jih vzpodbujamo ali kritiziramo? In moški, zakaj ne podprete drug drugega? Niste naveličani igrati vlog in ugajati drugim samo zato, da ste sprejeti? Zakaj ne podprete "brata"? Zakaj dovolite, da se vsak od vas sam bori s svojimi demoni? Zakaj si ne priznate, da tudi vi to doživljate? Zaradi tega ne boste nič manj moški!!

Kaj, če bi tako moški kot ženske začeli drug drugega obravnavati tako, kot bi želeli da nas obravnavajo? Kaj, če bi razbremenili breme na moških ramenih, zaradi katerega so izolirani od družbe in se počutijo osamljene? Kaj, če bi ustvarili okoliščine in prostor, kjer moški lahko izrazi samega sebe, brez strahu pred zavrnitvijo? Kaj, če bi jim dovolili biti moški, na njihov način? Da jim pokažemo, da ranljivost in odprtost ni šibkost, temveč moč. Da se nehajo primerjati z drugimi, se nehajo kritizirati in sprejmejo svojo drugačnost. Kaj, če nehamo tekmovati, kdo je boljši in spoznamo, da je vsak unikat in kot tak nima konkurence? Kaj, če bi dovolili moškim, da sami sebe postavijo na prvo mesto, brez občutka krivde?

Ženske si želimo moške, ki so avtentični, pristni, prijazni in ljubeči. Ki jim je mar. A kako naj bodo taki, ko sami tega niso nikoli doživeli ali izkusili? Moški si prav tako zaslužijo nežnost, ljubezen, razumevanje, spoštovanje.. In moški si tega prav tako želijo, tako kot ženske. In namesto, da obsojamo drug drugega, zakaj nam tega ne da... raje pokažimo z zgledom sami. Bodimo mi sprememba, ki jo iščemo v svetu! Ne obsojajmo drug drugega, ne iščimo krivca... iščimo rešitve.
​
Podajmo drug drugemu roko, podajmo upanje in ljubezen. Ustvarimo boljši svet in odnose za vse nas. Poglejmo skozi oči druge strani, odprimo srce in ušesa in prisluhnimo drug drugemu. Konec koncev smo si bolj podobni, kot si mislimo... Vsak od nas namreč hrepeni po pripadnosti in ljubezni. In tako malo je potrebno, da se svet izboljša. Le sočutje do sočloveka. Smo pripravljeni izbrati nekaj boljšega za vse nas? Bodimo povabilo mi sami. Ena oseba je dovolj, da zaneti plamen upanja in da se ljubezen in sočutje razširita prek meja. Kdo je z mano? Kdo je pripravljen ponuditi roko spremembe? ❤
Dragi moški, niste sami. Tu smo drug za drugega.

V kolikor potrebujete pomoč ali svetovanje, sem tu za vas.