 Če vas partner poskuša izolirati od vaših prijateljev in družine... bežite! Prvi njihov korak je, da vas skušajo izolirati... nato vas bodo skušali zlomiti... da bi vas lahko kontrolirali.
Kontrola v odnosih je še vedno zelo prisotna. Ljudje verjamejo, da če jih partner nenehno kliče in kontrolira, da je to znak ljubezni. Vendar ljubezen nikoli ne omejuje, nikogar ne nadzoruje. Ljubezen je svobodna. In če nekoga resnično ljubite, ga osvobodite. Če je ljubezen prava, pride nazaj. Če ni, je tudi nadzor ne bo zadržal. Ljubiti nekoga pomeni, da se oseba počuti svobodno in srečno. Pomeni, da vam je njihova sreča bolj pomembna od vaših nadzorov in kontrole. Seveda vedno obstaja možnost, da oseba oddide. A v takem primeru vam očitno ni bila namenjena. In noben nadzor jih ne bi zadržal. Meni osebno je bolj pomembno, da je partner srečen ob meni. Da žari in cveti. In da se z veseljem vrača vsak dan v moj objem, ker si tega sam želi, ne zato, ker sem ga prisilila v to. Ko je odnos pravi, ko si partnerja dopuščata svobodo in si zaupata, lahko dosežeta vse. Vsaka, še tako majhna omejitev svobode, je strup za odnos. Ljudje hrepenimo po svobodi. Ko imate ob sebi partnerja, ki vam dopušča svobodo, vam dopušča čas, ki ga potrebujete sami zase, je to neprecenljivo. Sama sem imela srečo, da sem bila 21 let v čudovitem odnosu, kjer ni bilo nadzora in kontrole. Bilo je popolno zaupanje. Bilo je popolno sprejemanje in dopuščanje. Ko sva drug drugega spoštovala, se cenila in se podpirala. Če tega ne bi bilo, dvomim, da bi zdržala v odnosu toliko let. In kar je meni nekaj popolnoma normalno, je mogoče drugemu to popolnoma tuje. Poznam kar nekaj primerov, kjer jim nadzor in kontrola pomeni ljubezen. A na osebnih seansah se pokaže, da vse to izvira še iz otroštva. Odnos staršev do nas vpliva na vse nadaljne odnose v našem življenju. In če so nas starši imeli pod nenehnim nadzorom in kontrolo, smo lahko hitro zaključili, da je to ljubezen. In če nas oseba, s katero smo v odnosu, ne nadzira in ne kontrolira, imamo občutek, da nas ne ljubi. A to je lahko daleč od resnice. Popačen pogled na ljubezen zamegli razum. Naša prepričanja o tem, kaj si zaslužimo ali ne, kako mora ljubezen izgledati ali ne sme, bodo to ustvarila v naši realnosti. Naša prepričanja ustvarjajo našo realnost. Ko jih spremenimo, se spremeni tudi naša realnost. Če verjamemo npr., da sta nadzor in kontrola znak ljubezni, bomo k sebi pritegnili ljudi, ki nam bodo to zrcalili. Nenehno bomo pod njihovim nadzorom in kontrolo. In kljub temu, da zamenjamo partnerje, se zadeva ponavlja. To pa predvsem zato, ker nismo spremenili prepričanja, ki ga imamo o ljubezni. Saj veste, da kamorkoli gremo, vedno sebe nosimo s seboj. Zato se moramo biti najprej pripravljeni soočiti sami s seboj in pogledati vase ter ozavestiti, kakšna so tista prepričanja, ki jih imamo o ljubezni, o partnerju, o moških ali ženskah. Ko to ozavestimo in zamenjamo z drugimi, bolj pozitivnimi prepričanji, bomo lahko pritegnili ljudi, ki bodo to tudi zrcalili. Lahko si še tako močno želimo čudovit, ljubeč, trajen in stabilen partnerski odnos, a dokler ne verjamemo, da je to možno, dokler verjamemo, da takih partnerjev na svetu ni, tega ne bomo pritegnili v svoje življenje. Tudi, če srečamo kdaj osebo, ki ima te lastnosti v sebi, jo ne bomo prepoznali, ker ne znamo tega videti v njej. Če je vašemu partnerju bolj pomemben nadzor nad vami kot vaša svoboda in sreča, ste ujeti v kontroliranem odnosu. V odnosu, kjer sta vaša svoboda in vaša sreča omejeni. V odnosu, kjer vaše potrebe niso pomembne. V odnosu, kjer morate potrebe drugih postaviti pred sebe. A vaše potrebe so pomembne. Vi si zaslužite več in boljše. Če se boste vedno ozirali na druge ljudi, na njihove potrebe ali celo na to, kaj bodo drugi rekli, boste vedno nesrečni. Še vedno me namreč preseneča dejstvo, da je veliko ljudi raje ujetih v nesrečnem odnosu, ker se bojijo, kaj bodo drugi ljudje in okolica rekli na to. Ljudje so preveč obsedeni z mnenjem okolice, ker ne želijo, da jih okolica obsoja. A temu se ne moremo izogniti. Nikogar v celoti ne moremo zadovoljiti in vedno se najde nekdo, ki mu nekaj ne bo všeč. Zakaj ne bi raje zadovoljili sebe in svojih potreb? Ko boste vi sebe videli tako, kot želite, da vas vidi vaša okolica in ko boste živeli, to kar govorite in mislite, se bo to odražalo tudi v vaši realnosti. In takrat vas niti malo ne bo ganilo, kaj si drugi ljudje mislijo o vas. Ker takrat boste živeli svojo resnico in okoli vas bodo ljudje, ki bodo to tudi podpirali. Vprašanja, ki si jih v tem trenutku lahko postavite, so:
Zapomnite si, da vsaka zapravljena sekunda v napačnem odnosu, vas oropa dragocenosti in sreče, ki bi je bili lahko deležni v pravem odnosu. In mogoče zato, ker se bojite, kaj bodo drugi rekli, lahko izgubite nekaj veliko več dragocenega. Lahko izgubite osebo, ki vas je pripravljena ljubiti takšne kot ste. Vprašanje je ali je to res vredno?  Ljubosumje... za nekatere znak ljubezni, za druge omejitev svobode. Vendar ljubosumje je čisti znak, da nismo dovolj sigurni vase in želimo svojo sigurnost pridobiti na način, da omejimo partnerja. Kadar ne zaupamo partnerju, ne zaupamo sebi. Ljubosumje sproži nesigurnost in hitro se zgodi, da oseba prične nadzorovati partnerja, preverjati njegova sporočila, maile,... In če nam je oseba všeč in smo zaljubljeni, včasih to dopuščamo. A zavedati se morate, da se to samo stopnjuje. Ko enkrat popustite zavoljo miru, bo oseba začela nadzorovati vas in vaše življenje. Začela bo nadzorovati vsak vaš gib, vsako sporočilo, s kom se pogovarjate, omejila vam bo celo vaše hobije, krog vaših prijateljev ali pa boste to naredili sami, zaradi ljubega miru.
Pravi in resničen ljubeči odnos ne pogojuje ničesar, temveč daje svobodo. Ne izsiljuje, ne manipulira in ne sili partnerja, da izbere med ljubljeno osebo in dogodki ali ljudmi, ki so partnerju blizu. Zakaj bi se nekdo moral spremeniti samo zato, ker je v odnosu? Zakaj bi se nekdo moral odpovedati svojim hobijem, ker je v odnosu? Zakaj bi nekdo moral zapustiti prijatelje, ker je v odnosu? Torej ali nam oseba, v katero smo se zaljubili in začeli odnos z njo, ni več všeč in jo želimo "zdresirati" po svoje? Ali želimo iz osebe narediti "domačega ljubljenčka", ki bo odreagirala na vsak naš korak ali gib? Je to res ljubezen? Če da, potem si je ne želim. To je zame ječa. Ječa, ki ne dopušča, da sem to, kar sem, ki ne dopušča mojega lastnega izražanja, ki omejuje mojo svobodo. Ječa, ki je iz mene naredila copato, ker sem to dovolila. Vendar žal je večina ljudi raje v slabem odnosu, kot pa samskih. Večina bo raje marsikaj požrla, da bo sprejeta v okolici. A žal to ne doprinese sreče, temveč jo izžame iz nas. Poglejte ljudi okoli sebe, ljudi, ki naj bi bili srečno zaljubljeni, poglejte njihov obraz in iskre v očeh. So sploh še prisotne? Večina teh ljudi začne hirati, njihova življenjska energija usahne, saj so v nenehnem stresu, saj nikoli ne vedo, kaj bo parterju prav ali ne. Kako veste, da ste v odnosu, ki temelji na čustveni zlorabi? *Imate občutek, kot bi hodili po jajčnih lupinah, da ne bi prizadeli ali razburili partnerja? *So vaši občutki in mnenja redkokdaj upoštevana ali slišana? *Se morate nenehno zagovarjati za vaša dejanja in izbire? *Je vaš partner nenehno sumničav brez povoda in želi vedno vedeti, kje, kdaj, s kom ste bili, koliko časa in o čem ste se pogovarjali? *Ste se za voljo miru morali nečemu odpovedati? *Ali kljub temu, da veliko spite, se gibljete in zdravo jeste, se počutite in ste videti utrujeni in izčrpani? *Imate občutek, da ste pod nenehnim nadzorom ali sumite, da partner na skrivaj preverja vaš telefon, mail, socialna omrežja, ...? Če ste vsaj na 1 vprašanje odgovorili z DA, ste v odnosu, ki temelji na čustveni zlorabi. Na začetku veze vam je morda všeč, da vas partner nadzira, saj to ljudje dostikrat zamenjujejo z ljubeznijo, a bodite pozorni na občutke, ki jih ob tem doživljate. Če vaše telo ob tem doživlja stres, nelagodje in težke občutke, je to rdeči alarm, saj vam telo sporoča, da nekaj ni v redu. Prava ljubezen nam da krila, elan in energijo za ustvarjanje. Prava ljubezen nas spodbuja, ne omejuje. Ob pravi ljubezni lahko dosežemo vse, saj se prava ljubezen ne boji izgube. Prava ljubezen prinese harmonijo v odnos, ne stres. Zato se iskreno vprašajte: "Ali ta odnos, v katerem se trenutno nahajam, temelji na pravi ljubezni ali pa je vse skupaj ena velika iluzija?" Seveda se vprašajte le, če ste pripravljeni slišati tudi odgovor. Zame je ljubezen svobodna. Ko dopuščate partnerju, da je to, kar je in da vam je všeč, tak kot je. Da se skupaj razvijata, ker se oba želita, ne zato, ker enemu ni všeč nekaj in želi drugega preoblikovati po svoje. Ko sprejmete partnerja v celoti, z dobrimi in manj dobrimi lastnostmi, saj so ravno to lastnosti, v katere smo se zaljubili. To nas je pritegnilo k tej osebi. In ko partnerja sprejmemo, sprejmemo tudi njegovo preteklost, brez obsojanja in šele takrat se lahko odnos razvije v nekaj čudovitega. In če iskreno želimo dolgoročen in harmoničen odnos, ob katerem bomo cveteli tako mi sami, kot tudi partner, moramo opustiti ljubosumje. Ljubosumje je namreč kot strup, ki počasi, a vztrajno uničuje vse na svoji poti. |
Avtor blogaPozdravljeni. Moje ime je Romana Črček in sem svetovalka, terapevtka in trenerka za življenje. Z vami bom na tem blogu delila svoje osebne izkušnje in vpoglede glede odnosov ter nekajletne izkušnje, ki sem jih pridobila pri delu s strankami. Vabljeni k branju :) Arhiv
December 2022
Kategorije |
RSS Feed
