 Danes želim z vami deliti svoja spoznanja skozi moje odnose z moškimi. In o tem, kaj so mi ti odnosi dali, kaj so me naučili o meni sami. Morda se še kdo najde v tem.
Ljudje smo smešna bitja. Ne da se nas kupiti (vsaj večine ne). Ampak za določene osebe smo se pripravljeni ponuditi zastonj, brez da bi si oseba to zaslužila. Toliko o tem, da znamo ceniti same sebe. Razdajanje nas samih razvrednoti našo vrednost. To se še posebej kaže v odnosih. Tudi sama sem to počela, dokler nisem ozavestila vzorca. Konec koncev smo tako naučeni, kajne? Sploh ženske se prevečkrat razdajamo, ker mislimo, da je tako prav. Če bo le videl, da sem dobra, zabavna, inteligentna... bo sigurno izbral mene. Dopuščamo, da moški odloča ali bo v odnosu z nami ali ne. Predajamo jim moč, a hkrati pozabljamo, da me izbiramo, kdo je pravi moški za nas in kdo ne. Me imamo moč izbire, a smo jo dostikrat podarile za drobtinice. Ker delujemo iz zavesti pomanjkanja, se razdajamo, kot da smo na avdiciji. In kolikokrat so nas moški kljub temu zavrnili? Kolikokrat so izbrali raje drugo žensko? Ko se je meni to prvič zgodilo pred leti, me je močno prizadelo. Nič mi ni bilo jasno. Pa saj sem delala vse, kar je delala in govorila moja mama. Pa saj sem dobra partnerka, vse bi naredila zanj. Zakaj bi moški potem izbral neko drugo žensko namesto mene? Kaj ima ona, kar jaz nimam? Le nekaj vprašanj, ki so se mi podila po glavi takrat. Ni dovolj, da je ženska dobra partnerka. Če ženska vse naredi namesto moškega, ker mu želi olajšati stvari, bo to moškega odbilo, saj se mu ni treba truditi. Moški imajo radi izziv, da si zaslužijo naklonjenost ženske. Če jo lahko dobijo takoj z vsemi ugodnostmi, brez da bi karkoli naredili za to, jih bo slej ko prej odbilo. In tu ne mislim le na seks, temveč tudi na vse druge ugodnosti. Ženska, ki se razdaja, ne ceni sebe. Zakaj bi jo potem moški cenil? Ko sem to spoznala, sem bila najprej močno prizadeta in žalostna, saj sem živela v iluziji. V iluziji, ki mi jo je prodala družba, mama in ženske v družini. Partnerju sem bila posledično bolj mama ali cimra, ki je skrbela zanj z vsemi ugodnostmi. Čeprav sama tega nisem videla tako. Seveda, saj sem imela popačeno sliko. Ni čudno, da sem izgubila sebe. Razdajala sem se za partnerja, za družino... za vse druge, le zase ne. Zase sem bila na zadnjem mestu. Saj to je delo partnerke in mame, kajne? Tako nas učijo... Odrasle je treba upoštevat. A kje so se učili odnosa oni? Od svojih staršev. In kolikokrat poslušamo starše, prijatelje in znance, kakšen bi moral biti odnos? In koliko uspeha imamo z njihovimi nasveti? Ponavadi naredijo več škode kot koristi, kajne? Ker le ponavljamo vzorce in mislimo, da tako mora biti. Pa ni treba. Lahko je drugače in lepše za oba. A zato potrebujemo včasih strokoven nasvet. Tudi jaz sem ga. Če smo dobre partnerke in gospodinje, to še ne garantira privlačnosti in strasti v odnosu. Moški si bo vzel privilegije ali pa bo užitke poiskal drugje. Ker mu me ženske dišimo kot moški. Zato je vedno več varanja v odnosih, vedno več prijateljev z ugodnostmi. Ker ni tiste iskre v odnosih med moškim in žensko. Moški pa ob sebi rabi žensko, ki ga zna vzburiti in mu tudi diši kot ženska. In seveda, ker smo ženske utrujene od vsega razdajanja, nam seks niti najmanj ne diši (sploh, če nam moški ne dajo čustvenega zadoščenja). Ker mislimo, da zmoremo vse. Ker se hočemo dokazati, da lahko brez njega. A po drugi strani se pritožujemo, ker nam ne pomaga, ker ne vidi, ne ve, kaj mi rabimo od njega. Ker ne izrazimo, ampak le kritiziramo in nergamo. Čeprav mi tega ne vidimo tako, mi mislimo, da smo "popolne". Da smo vse naredile zanj, le on nas ne razume. A dejstvo je, da me ne razumemo moških. Ženske mislimo, da moški razmišlja in deluje tako, kot me. In se vrtimo v začaranem krogu, dokler se tega ne naveličamo in odidemo. Ali dokler se eden ne prebudi in preseka vzorce. Le eden je dovolj, da se dinamika v odnosu spremeni in odnos izboljša. Ne glede na to, kako slabo je videti ta hip. Od svoje izkušnje dalje sem se odločila, da se bom naučila čimveč o sebi, o ženskah in moških. Kako delujejo eni in drugi. Želela sem razumeti, zakaj se moški obnašajo tako kot se. In zakaj ženske počnemo to, kar počnemo. In spoznanje mi je odprlo oči. Danes vsako "neprijetno" izkušnjo izkoristim za še globlji vpogled vase. Ker ne želim ponavljati preteklosti, se učim iz sedanjosti. Zaradi te izkušnje sem zrasla v žensko, kot sem danes. Nikogar ne obsojam. Pravzaprav sem hvaležna za vsako zavrnitev. Zadnja zavrnitev mi je dala darilo spoznanja, da sem delovala predvsem iz moške energije. In da sem pozabila nase in na svoje potrebe. In zato sem tej osebi neizmerno hvaležna, saj me je pripeljala do novih spoznanj sebe. Vrnila me je nazaj k sebi. In če to ni darilo, ne vem kaj je. Še vedno se učim biti ženska, kako biti v ženstveni energiji in zaupati sebi na tej poti. Ves čas rastem. Nič več ne "forsiram" izida.. sprejela sem stanje takšno kot je. Prepuščam se toku življenja. In opazujem.. Če se nekaj ne izide, kot sem si jaz zamislila, je tu nekaj dobrega zame. Čeprav ne vidim ta hip. A zaupam. Plujem s tokom. Samo sem in sijem v svoji ženski esenci. Nič več ne delujem iz pomanjkanja... temveč iz obilja. Dopuščam moškim, da so moški. In sebi, da sem ženska. Nič več ne nosim rožnatih očal. Pripravljena sem videti ljudi takšne, kot so. Ne kot jih jaz želim videti. In v vsaki osebi skušam videti darilo, ker vsak me lahko nekaj nauči o meni sami. Vem, da zunaj nekje obstaja moški zame, ki bo našel pot do mene. In ko bo čas, se bo vse zložilo. Do takrat pa bom spoznavala sama sebe. Raziskovala svoje globine ženskosti. Nisem popolna in nikoli ne bom. A sem ponosna za ves napredek v tem letu. Vem, da mi bo leto 2019 prineslo le najboljše. A že leto 2018 mi je dalo ogromno. Dalo spoznanje, da se cenim še bolj. Dalo ljubezen do sebe. Obudilo žensko v meni, ki je čakala na razcvet. Zato hvala vsem, ki ste mi na tej poti pomagali. Brez vas bi morda še vedno živela v svoji iluziji. Hvala, ker ste mi odprli oči in pokazali na rane, ki so še rabile zdravljenje. V Novo Leto vstopam drugačna, bolj ženstvena. Predvsem pa bogatejša za mnoga spoznanja. Za vse, ki bi si želeli izboljšati odnose z nasprotnim spolom, ne da bi ob tem izgubili sami sebe, pa vabljeni na coaching Prebujena Boginja (za ženske) ali Prebujeni Heroj (za moške).  Da bi fantje lahko postali čustveno zreli odrasli, se moramo odrasli začeti obnašati drugače. Čustveno zrelo. Odrasli jim moramo biti zgled, da je varno izraziti svoja čustva in občutke, da je varno biti ranljiv in sočuten, da je varno jokati, ko občutimo žalost. Mi smo tisti, ki moramo spremeniti pogled na to, kaj je "pravi" moški in nehati poveličevati ego in mačizem.
Naša prepričanja o tem, kaj je pravi moški, bodo vedno bolj testirana. Vse z namenom, da spremenimo neke utrjene norme, kako bi nekaj moralo biti. In da zgradimo nekaj boljšega. Če želimo kvalitetne odnose, moramo začeti pri otrocih. Pri fantkih in deklicah. Dovoliti fantkom, da jokajo, da so sočutni, da delujejo iz srca in zaradi tega niso nič manj moški. In da jih deklice zaradi tega ne ponižujejo in ne zaničujejo (kar se učijo od nas mam, kako delamo z vsemi moškimi v našem življenju). Čas je, da jih nehamo zavijati v vato in jim dovolimo, da izkusijo vse. In da spoštujejo drug drugega. Da jih naučimo, da se znajo spoprijeti s stvarmi in izzivi v življenju. Pustiti otroku, da pade, ni lahko za starša. A ravno v tem je največja ljubezen. Le tako se bodo zgradili v zdrave posameznike, ker se bodo naučili spopasti z življenjem. Nehajmo jih ujčkati. Vse, kar naši otroci potrebujejo so naša ljubezen, naše razumevanje, prisotnost in zdrave meje. Ko vedo, da jim bomo vedno stali ob strani in jih skušali razumeti. Lahko jih usmerjamo, a ne projecirajmo svojih prepričanj na njih. Niso naša last. Raje jih naučimo, da znajo prisluhniti sebi in svoji intuiciji. Otroci imajo večje zavedanje, kot odrasli. Niso neumni. In bolj, ko jih skušate narediti ubogljive in pridne, bolj pokorni bodo v odrasli dobi. Kar pomeni, da bo lahko vsak z njimi delal, kot jim paše, ker ne bodo imeli lastne hrbtenice. Je res to tisto, kar želite zanje? Mi starši smo odgovorni za njihovo vzgojo. Marsikdo med nami sam ni imel prave vzgoje, kar se kaže v današnjih odnosih. Na žalost. Noben otrok ni odgovoren za vzgojo, ki jo je prejel v otroštvu. A kot odrasli smo 100% odgovorni, da predelamo svoje vzorce in jih ne prenašamo na naslednje rodove. To je naša dolžnost. Vsak ima svoje brazgotine. In vsak jih lahko zaceli le sam. To je naše darilo otrokom, saj vse, kar predelamo pri sebi, se spremeni tudi pri njih. Vsako delo na sebi vpliva na 7 generacij nazaj in naprej. Ko osvobodimo sami sebe preteklosti in omejujočih vzorcev, se to spremeni tudi pri naših otrocih in vnukih. Zato je zdaj idealen čas, da sebi dovolimo izraziti čustva in občutke, da zacelimo svoje rane, da nehamo delovati iz nezavednih vzorcev in da prevzamemo kontrolo nad svojim življenjem in dogodki. Ko ozdravimo svojega ranjenega notranjega otroka, se bo rezultat pokazal v vseh naših odnosih. Bodimo zgled in sprememba, po kateri tako močno hrepenimo vsi skupaj. Vabljeni na individualno svetovanje ali coaching, kjer bomo skupaj predelali vaše vzorce.  Ženska se slej ko prej naveliča biti moški v odnosu. Naveliča vedno delati prve korake, naveliča kontrolirati in voditi odnos. Ženska si želi ob sebi moškega, ki jo zna voditi, ki zna ustvariti varno okolje za oba. Ženska v moškem išče sigurnost in varnost. Se želi ob njem počutiti varno. To imamo v DNK. Nagon, ki ženski sporoča, da se v primeru povečanja družine, lahko zanese nanj. In ženska bo testirala moškega, da vidi, če je sposoben zagotoviti to, kar ona rabi.
Prav tako, kot bo moški testiral žensko, če je prava partnerka zanj. Želi vedeti, ali bo v njej našel oporo in razumevanje tudi v težkih časih in ali bo njegova svoboda ogrožena. Vsi drug drugega testiramo. In prav je tako. Ne gre za igrice, gre za spoznavanje človekovega karakterja. Vsak si želi, da partner opravi test. Seveda govorim o zdravih testih. Gre za to, da spoznamo, kako se partner odziva na nepredvidene situacije. Saj partnerje izbiramo za daljši rok, vsaj naj bi jih. Prav tako ženske želimo videti ali zna partner voditi odnos. Želimo si moškega, saj smo naveličane biti moški v odnosu. Moškega, ki vodi.. ki planira.. ki z dejanji kaže, da si nas želi ob sebi. Ki ga ni strah pokazati čustev. Ki je pripravljen spustiti ego in pokazati srce.. ki je sočuten. Moškega, ki zna jasno komunicirati in na kogar se lahko zanesemo. Ki stoji za svojimi besedami in jih podpre z dejanji. Moški, ki ima hrbtenico in je avtentičen. Nič ni bolj odbijajoče, kot moški, ki ne ve, kaj si želi. In enako velja za žensko. Moški si želijo ob sebi partnerko, ki jih ne kritizira in ne nerga ob vsaki priložnosti. Želijo si srčno, razumevajočo in ljubečo partnerko, ki spoštuje njih in vse, kar oni naredijo zanjo. Partnerko, ki jih spodbuja in ob kateri se lahko odprejo. Ki je njihovo zavetje, kjer si lahko napolnijo baterije in se ji v popolnosti zaupajo. Naveličani so nenehnega kritiziranja in spodkopavanja. Odnos ni bojno polje, kjer dokazujemo svojo nadvlado. In da bi vsak lahko bil, to kar naj bi bil v odnosu... moški naj bi bil moški in ženska naj bi bila ženska.. se je potrebno soočiti s samim seboj. Pogledati vase, zakaj delujemo kot delujemo. Zakaj vedno več žensk prevzema moško vlogo in zakaj moški ne stopijo v moško vlogo? Zakaj je vedno več moških pasivnih? In žensk aktivnih? Naše vloge v odnosih so popačene ali celo obrnjene. Zato se je potrebno ponovno priučiti, kaj pomeni biti zdrava ženska in zdrav moški. Potrebno predelati rane, ki vplivajo na nas in na naše obnašanje v odnosu. Potrebno ozavestiti, kdaj delujemo iz ranjenega dela sebe in kdaj iz opolnomočenega dela sebe. Kdaj iz ega in kdaj iz srca. Nihče globoko v sebi ni napačen. Le nekateri so tako močno ranjeni, da vse vzamejo kot osebni napad. In dokler jim bo vladal ranjeni del, ne bodo mogli imeti harmoničnih odnosov. Vedno bo ranjen del v njih privlačil ranjen del v drugih ljudeh. Ker niso pomirjeni sami s seboj. Zato je pomembno, da zacelimo te rane in se osvobodimo lastne kletke. Da nehamo privlačiti ranjene ljudi. Da ozdravimo sami sebe in svoje rane. Le tako bodo lahko naši odnosi se izboljšali. Izkoristimo moč ogledal, da bolje spoznamo sami sebe. In dovolimo drug drugemu, da je to, kar je.. moški naj bo moški in ženska naj bo ženska. Seveda, če si to želimo. Obstajajo tudi osebe, ki so zadovoljne z obrnjenimi vlogami. In tudi s tem ni nič narobe. Vsak izbira odnos, kot njemu paše. V kolikor želite izboljšati odnose z nasprotnim spolom in povrniti dinamiko, vabljeni na individualni coaching program Prebujena Boginja (za ženske) ali Prebujeni Heroj (za moške). |
Avtor blogaPozdravljeni. Moje ime je Romana Črček in sem svetovalka, terapevtka in trenerka za življenje. Z vami bom na tem blogu delila svoje osebne izkušnje in vpoglede glede odnosov ter nekajletne izkušnje, ki sem jih pridobila pri delu s strankami. Vabljeni k branju :) Arhiv
September 2023
Kategorije |
RSS Feed
