Ljubosumje

Ljubosumje... za nekatere znak ljubezni, za druge omejitev svobode. Vendar ljubosumje je čisti znak, da nismo dovolj sigurni vase in želimo svojo sigurnost pridobiti na način, da omejimo partnerja. Kadar ne zaupamo partnerju, ne zaupamo sebi. Ljubosumje sproži nesigurnost in hitro se zgodi, da oseba prične nadzorovati partnerja, preverjati njegova sporočila, maile,... In če nam je oseba všeč in smo zaljubljeni, včasih to dopuščamo. A zavedati se morate, da se to samo stopnjuje. Ko enkrat popustite zavoljo miru, bo oseba začela nadzorovati vas in vaše življenje. Začela bo nadzorovati vsak vaš gib, vsako sporočilo, s kom se pogovarjate, omejila vam bo celo vaše hobije, krog vaših prijateljev ali pa boste to naredili sami, zaradi ljubega miru.

Pravi in resničen ljubeči odnos ne pogojuje ničesar, temveč daje svobodo. Ne izsiljuje, ne manipulira in ne sili partnerja, da izbere med ljubljeno osebo in dogodki ali ljudmi, ki so partnerju blizu.

Zakaj bi se nekdo moral spremeniti samo zato, ker je v odnosu? Zakaj bi se nekdo moral odpovedati svojim hobijem, ker je v odnosu? Zakaj bi nekdo moral zapustiti prijatelje, ker je v odnosu? Torej ali nam oseba, v katero smo se zaljubili in začeli odnos z njo, ni več všeč in jo želimo "zdresirati" po svoje? Ali želimo iz osebe narediti "domačega ljubljenčka", ki bo odreagirala na vsak naš korak ali gib? Je to res ljubezen? Če da, potem si je ne želim. To je zame ječa. Ječa, ki ne dopušča, da sem to, kar sem, ki ne dopušča mojega lastnega izražanja, ki omejuje mojo svobodo. Ječa, ki je iz mene naredila copato, ker sem to dovolila.

Vendar žal je večina ljudi raje v slabem odnosu, kot pa samskih. Večina bo raje marsikaj požrla, da bo sprejeta v okolici. A žal to ne doprinese sreče, temveč jo izžame iz nas. Poglejte ljudi okoli sebe, ljudi, ki naj bi bili srečno zaljubljeni, poglejte njihov obraz in iskre v očeh. So sploh še prisotne? Večina teh ljudi začne hirati, njihova življenjska energija usahne, saj so v nenehnem stresu, saj nikoli ne vedo, kaj bo parterju prav ali ne. 

Kako veste, da ste v odnosu, ki temelji na čustveni zlorabi?

*Imate občutek, kot bi hodili po jajčnih lupinah, da ne bi prizadeli ali razburili partnerja?
*So vaši občutki in mnenja redkokdaj upoštevana ali slišana?
*Se morate nenehno zagovarjati za vaša dejanja in izbire?
*Je vaš partner nenehno sumničav brez povoda in želi vedno vedeti, kje, kdaj, s kom ste bili, koliko časa in o čem ste se pogovarjali?
*Ste se za voljo miru morali nečemu odpovedati?
*Ali kljub temu, da veliko spite, se gibljete in zdravo jeste, se počutite in ste videti utrujeni in izčrpani?
*Imate občutek, da ste pod nenehnim nadzorom ali sumite, da partner na skrivaj preverja vaš telefon, mail, socialna omrežja, ...?

Če ste vsaj na 1 vprašanje odgovorili z  DA, ste v odnosu, ki temelji na čustveni zlorabi.

Na začetku veze vam je morda všeč, da vas partner nadzira, saj to ljudje dostikrat zamenjujejo z ljubeznijo, a bodite pozorni na občutke, ki jih ob tem doživljate. Če vaše telo ob tem doživlja stres, nelagodje in težke občutke, je to rdeči alarm, saj vam telo sporoča, da nekaj ni v redu.

Prava ljubezen nam da krila, elan in energijo za ustvarjanje. Prava ljubezen nas spodbuja, ne omejuje. Ob pravi ljubezni lahko dosežemo vse, saj se prava ljubezen ne boji izgube. Prava ljubezen prinese harmonijo v odnos, ne stres. Zato se iskreno vprašajte: "Ali ta odnos, v katerem se trenutno nahajam, temelji na pravi ljubezni ali pa je vse skupaj ena velika iluzija?" Seveda se vprašajte le, če ste pripravljeni slišati tudi odgovor.

Zame je ljubezen svobodna. Ko dopuščate partnerju, da je to, kar je in da vam je všeč, tak kot je. Da se skupaj razvijata, ker se oba želita, ne zato, ker enemu ni všeč nekaj in želi drugega preoblikovati po svoje. Ko sprejmete partnerja v celoti, z dobrimi in manj dobrimi lastnostmi, saj so ravno to lastnosti, v katere smo se zaljubili. To nas je pritegnilo k tej osebi. In ko partnerja sprejmemo, sprejmemo tudi njegovo preteklost, brez obsojanja in šele takrat se lahko odnos razvije v nekaj čudovitega.

In če iskreno želimo dolgoročen in harmoničen odnos, ob katerem bomo cveteli tako mi sami, kot tudi partner, moramo opustiti ljubosumje. Ljubosumje je namreč kot strup, ki počasi, a vztrajno uničuje vse na svoji poti.