Življenje me je naučilo vzljubiti sebe... vzljubiti dele sebe, katerim sem želela ubežati.. vzljubiti dele sebe, ki sem jih obsojala in zavračala... vzljubiti svojo senco in demone..
Življenje mi je podarilo darilo ljubezni... Podarilo skozi zavrnitve, razočaranja in izdaje drugih ljudi... Bili so le prenašalci sporočil.. Bili so le igralci z misijo.. Z misijo, da mi odprejo oči in zavedanje, da ljubezen, ki sem jo iskala v drugih, najdem v sebi.. Igrali so vloge, ki so me kruto prebujale in vračale nazaj k sebi.. Ker nežnih sporočil nisem razumela, je vesolje uporabilo skrajne ukrepe... Uporabilo jezik, ki sem ga razumela.. Jezik bolečine! Z vsako zavrnitvijo sem bila bližje sebi.. Z vsako izdajo sem sama sebi bolj stala ob strani.. Z vsakim razočaranjem mi je še bolj odprlo srce z namenom, da končno zacelim svoje rane.. in se odprem ljubezni... Z vsako bolečino, ki je trgala moje srce in dušo, sem se naučila ponovno ljubiti sebe... Počasi sem se učila novih jezikov.. namesto jezika obsojanja, jezik sprejemanja in dopuščanja.. namesto jezika zlorabe, jezik nežnosti in prijaznosti... namesto jezika sovraštva in jeze, jezik ljubezni in luči... Do sebe in drugih.. Življenje mi je podarilo darilo transformacije... darilo spremembe.. darilo ljubezni do sebe. Ko sedaj gledam na svojo preteklost, vidim kako groba in stroga sem bila do sebe. Hrepenela sem po nežnosti in ljubezni, a iskala sem ju na napačnem mestu.. Iskala izven sebe.. iskala v mami.. v očetu.. v partnerjih.. Iskala v prijateljih... Želela sem pripadati in biti sprejeta, a nisem sprejela sama sebe.. Nisem ljubila sama sebe.. ljubila sem druge in pričakovala od njih, da bodo ljubili mene.. Razdajala sem se na vse strani misleč, da je to prav... Sebe sem se izogibala.. sebe sem ignorirala.. Sebe sem postavila na zadnje mesto... In na zadnje mesto me je postavilo tudi življenje... vse dokler nisem sama sebi postala pomembna.. vse dokler nisem sama sebi postala priorita.. Takrat šele, ko je življenje videlo, da mislim resno.. da sebi namenjam pozornost.. da sebi dajem ljubezen.. da sebe sprejemam.. Šele takrat mi je tudi življenje začelo to odsevati.. Odsevati skozi ljudi, dogodke in okoliščine.. Odsevati nazaj ljubezen, ki jo oddajam v svet.. odsevati prijaznost in nežnost na vsakem koraku.. Odsevati sprejemanje in dopuščanje drugačnosti.. Življenje mi je podarilo največje darilo... darilo ljubezni do sebe. In od takrat dalje svet vibrira v drugačnih barvah.. v drugačnih vibracijah.. Moj svet je oživel.. ker sem oživela jaz.. Postal je lepši in bolj prijazen do mene.. ker sem to postala jaz.. Vidim lepote sveta, kjer sem prej videla le bedo.. Vidim darilo sveta in v ljudeh, ker sem ga pripravljena videti v sebi. Vse se začne in konča z nami samimi. Zato če želite boljše in lepše življenje, izboljšajte samega sebe.. Spremenite pogled nase in vse okoli vas se bo spremenilo.. Bodite sprememba po kateri hrepenite.. Ker svet potrebuje več ljubezni in nežnosti! Svet potrebuje vsakega izmed nas. |
Avtor blogaPozdravljeni. Moje ime je Romana Črček in sem svetovalka, terapevtka in trenerka za življenje. Z vami bom na tem blogu delila svoje osebne izkušnje in vpoglede glede odnosov ter nekajletne izkušnje, ki sem jih pridobila pri delu s strankami. Vabljeni k branju :) Arhiv
September 2023
Kategorije |