Ljubi vse dele sebe

---

Ko ne ljubite sebe, boste vedno lovili tiste, ki vas prav tako ne ljubijo. Poskusite ljubiti nekoga, ki ne ljubi sebe ali pa nekoga, ki ljubi in sprejema sebe. Marsikdo misli, da ve, kako sebe imeti rad... pa res vemo? Smo res srečni sami s seboj? Smo res v stiku s seboj? Sploh vemo, kaj potrebujemo od sebe? Si damo to? Smo v stiku s svojimi občutki, s svojimi ranami, s svojimi mislimi in s svojimi vzorci? Smo pristni s seboj ali smo v iluziji in egu? Si govorimo, da ni z nami nič narobe, da je napaka v drugih?

Trije prsti kažejo nazaj na nas, pa čeprav tega marsikdo noče slišati. Vem, da bi marsikdo raje prebral, da so drugi krivi, da je partner kriv za situacijo, da vas ne razume... A mi vedno soustvarjamo vsako situacijo s svojimi mislimi, besedami, dejanji in energijo. Mi smo vedno prisotni na "kraju zločina". Mi smo sokreatorji... pa se tega zavedamo ali ne. Žal dostikrat delujemo na avtopilotu... podzavestno. Samozavedanje sebe in svojih reakcij je ključ in pot do rešitve. Ni lahko, je pa enostavneje kot si mislimo. In čas je, da nehamo iskati krivca zunaj sebe, temveč prevzamemo odgovornost za svoj del v odnosih. Ali pa nadaljujemo na star način, ki bo prinesel enake rezultate kot sedaj. 

Lahko krivimo moške, ženske, vlado, vzgojo, starše... a dokler sodimo in obsojamo, dokler je do nečesa ali nekoga v nas upor, je to naš izziv... ne od drugih. Dokler nas nekaj trigira, je to naša rana. Ne od drugih. Ko je rana ozdravljena, lahko drugi sodijo in pritiskajo na rano, bomo mirni. Ker vemo da ni naše. Ker je ozdravljeno, ker smo opravili delo na sebi. 

Torej ljubezen do sebe je pomembna. Ljubiti svoje sence, svoje rane, svoje pomanjkljivosti... je pomembno... ker so del nas. In eni smo to spoznali prej, eni bodo kasneje, nekateri pa nikoli.. in tudi to je ok. Vsak naj živi tako, kot čuti in izbira sam.

Če potrebujete pomoč in podporo, se tu za vas.