Moški na klopi

---

​Sedel je na klopi in razmišljal.. Spraševal se je, kaj bi lahko naredil drugače. Mislil je, da ga bo vedno čakala. Mislil je, da bo vedno tu zanj.. njemu na razpolago. Všeč mu je bila in godila mu je njena pozornost. Verjel je, da bo trajalo.. ona je pač bila taka. Naredila je vse zanj, saj ga je imela rada. Ni je cenil, ni cenil njenega truda.. ni ji pokazal, kaj čuti do nje. A tudi ona se je enkrat naveličala njegovih drobtinic.. njegovih hladnih besed.. naveličala njegovih zavrnitev, ki so jo vsakič znova zarezala v srce. 

Šele sedaj, ko je ni več ob njem, je spoznal, kaj je imel. Spoznal, da jo ima še vedno rad, a ji nikoli zares tega ni pokazal. Nič kolikokrat ga je prosila, da rešita njun zakon, njun odnos... a on.. kot da je bil gluh za njene prošnje. Gluh za svarila lastnega srca.. Verjel je, da bo tudi to minilo.. in je.. A drugače, kot si je zamišljal on. Minilo je z njenim odhodom.. minilo tisti trenutek, ko je sklenila, da ima dovolj drobtinic in ne zmore sama reševati odnosa. Bila je preutrujena od borbe za ljubezen.. Bila je naveličana razdajanja sebe... Bila je prazna.. razdala se je do zadnje kaplje.. za druge.. a nase je pozabila. 

Ni opazil, da ne zmore nositi več sama bremena. Ni opazil, da je vedno bolj utrujena. Ni opazil, da se več ne bori zanju. Obupala je in omagala.. Ni bila več podobna ženski, ki mu je ukradla srce. V njej ni bilo več iskre življenja, ni bilo več iskric v očeh.. vsaj ne do njega.. Šele tedaj ga je zadelo, da jo je pustil na cedilu. Tako je bil vpet v svoj svet in v svoje težave, da nje niti slišal ni. Ni jemal resno, ko mu je "težila", da rabi njegovo pomoč in podporo.. da rabi njega. Pozabil je, da v odnosu nista on in ona.. ampak onadva.. skupaj v vsem. 

​Danes, ko tako sedi na klopi in premišljuje za nazaj, premišljuje o tem, da bi naredil vse, da bi dobil še eno priložnost... Resnično jo je imel rad.. a ji tega ni znal pokazati.. dokler je ni izgubil. In zbode ga v srcu spoznanje, da nekatere ljudi lahko ljubimo le še na daljavo.. in upamo, da so srečni...