Prepuščanje toku življenja

---

Moje srce je polno.. polno ljubezni.. polno hvaležnosti.. polno radosti in veselja.. Tako malo je potrebno, da je človek srečen.. vse, kar potrebujemo je le izbira.. Izbira, da sebe postavimo na prvo mesto.. izbira, da sebi namenimo ljubezen in spoštovanje.. izbira, da najdemo v vsakem trenutku nekaj, za kar smo lahko hvaležni.. izbira, da ne dovolimo negativnostim, da nas zamorijo temveč raje gradijo.. Seveda je materialen svet pomemben, a to ne prinaša sreče.. ne prinaša veselja in ljubezni.. ne prinaša sigurnosti.. če tega nimamo prej v sebi. Ko znamo biti srečni brez tega, bomo srečni tudi s tem... Enako velja za odnose.. ko človek ne potrebuje nikogar drugega, da ga osreči, je zmagal.. in takrat bo pritegnil množice, saj ljudje enostavno začutijo energijo, kjer ni pričakovanj.. kjer ni skritih namer... ko lahko samo so..

Največji uspeh zame je bil spustiti kontrolo in nadzor nad življenjem in odnosi. Enostavno se prepustiti brez da bi vedela, kam to pelje. Seveda vem česa si želim, a ne vztrajam več na poti, ki sem si jo zamislila. Prepuščam se vesolju, da me pelje po poteh, na katere se jaz niti spomnila ne bi.. In zame je bil to izziv saj sem od majhnega rastla v takem okolju.. Rastla v okolju, kjer je prevladovala predvsem moška energija.. in verjela sem, da tako mora biti. Šele letos se je nekaj spremenilo pri meni.. prišel je trenutek, ko se je vse poklopilo, ko je vse dobilo smisel.. Ko sem enostavno spustila in se prepustila.. in si dovolila prejemati v polnosti.. Dovolila, da me vodi ženska energija.. In nič več me ne skrbi, kaj prinaša prihodnost.. vem, da je poskrbljeno zame.. nič več ne dajem nalepk na odnose.. na situacije.. temveč se prepuščam trenutku.. nič več se ne upiram toku življenja, temveč se prepuščam, da me vodi.. in vodi me bolje, kot bi sama lahko nadzirala.. 

Ja, potrebno je poslušati sebe in svoje zavedanje.. če se nekaj ne izzide, je ta trenutek prav tako.. kaj jutri prinese ne vem.. in ravno to je tako vznemirljivo.. Vsak dan se zbuditi v neizmernem pričakovanju dneva... Kaj lepega bom danes doživela? Kakemu čudežu bom priča danes? Koliko čudovitih ljudi lahko danes spoznam? Kaj lepega lahko danes ustvarim? In verjeli ali ne.. bolj ko se prepustim, bolj mi vesolje dostavlja čudeže... bolj mi riše nasmeh na obraz...

​Seveda pridejo dnevi, ko mi ni za nič.. ko bi samo spala, lenarila in bila v "svojem" svetu... In tudi to si dopustim.. biti lena.. biti nekreativna... in se ne obsojam.. ker vem da je čas za vse.. In ko se poslušam, vse teče bolje.. ko skušam kaj po svoje, se takoj ustavi in zakomplicira.. Tako da dovolite si biti drugačni.. ne rabite biti popolni.. dovolite si biti popolno nepopolni in nepopolno popolni... Ne ozirajte se na mnenja drugih.. živite svoje življenje kot vam paše! Konec koncev smo prišli izkušat življenje.. ne nabirat "lovorik".. Čeprav s tem ni nič narobe, le ne pozabite na samo potovanje do tja 😉. Živite življenje, ko da je vaš zadnji dan.. živite, kot da jutrišnjega dne ne bo več.. Najdite vsak dan nekaj lepega v sebi, v okolici, v ljudeh in dnevu nasploh.. In boste videli, kako malo je potrebno, da življenje postane čarobno