Mnogo žensk verjame, da moški ne želijo odnosa ali celo, da se bojijo zavezati odnosu. A to še zdaleč ni res. Moški se bojijo zavezati napačni ženski, ne pa odnosu. Tudi oni si želijo ljubezni, nežnosti in čutnosti. Tudi oni hrepenijo po vezi, kjer jih ženska ne nadzira in ne kontrolira, jim ne diha za ovratnik. Žal je tega vedno več in občutek imam, da določene ženske ne iščejo enakopravnega partnerja, temveč nekoga, ki ga bodo lahko "oblikovale" po svoje. Nekdo, ki jih bo stregel od spredaj in zadaj, nekdo, ki ga bodo lahko manipulirale s spolnostjo. Ni čudno, da določeni moški nočejo niti pomisliti, da bi bili v vezi, saj ne želijo (več) takih odnosov. Vsak si želi svobodo in tam, kjer nam je ta kratena, bomo hitro zbežali stran.

Odvisnim in posesivnim odnosom je odklenkalo, zato je toliko razhodov. Nikogar ne moremo prikleniti nase. Kdor to počne (ženska ali moški), je poln nesigurnosti. Zdrav odnos je svoboden odnos, ko oba partnerja spoštujeta drug drugega do te mere, da zaupata sebi in drug drugemu. Vsak potrebuje čas zase izven odnosa. Vsak potrebuje svoj krog prijateljev in zabave izven odnosa. Vse to odnos še bolj okrepi in poveže partnerja še bolj na vseh nivojih. A za tak odnos moramo biti čustveno zreli, kar pomeni, da se moramo soočiti s s svojimi nesigurnostmi in strahovi. To, da se mi počutimo nesigurno v odnosu, je naš problem, ne od partnerja. Partner nam le zrcali naš notranji svet. In dokler ne bomo pri sebi spremenili, bomo vedno privlačili isti tip ljudi.

Moški si želijo odnosov, se želijo vezati in ustvariti skupen dom. A vse to si želijo doživeti z žensko, ob kateri so lahko to, kar so in so kljub temu ljubljeni, cenjeni in spoštovani. Ko najdejo takšno žensko zase, so pripravljeni narediti vse zanjo, ker oni to želijo in ker je ona v njihovih očeh tega vredna... ne pa, ker ona pričakuje od njih. Razlika je v kvaliteti ženske. Ali zahteva od njega pozornost in naklonjenost, ali pa jo naravno pritegne s svojo esenco in karakterjem.

Zahtevati kvaliteto ali biti kvaliteta.. razlika je očitna!

V kolikor potrebujete razumevanje partnerskih odnosov in tega, zakaj se obnašate ali reagirate na določen način, vabljeni na coaching Prebujena Boginja.

Pred leti sem naletela na te nasvete in jih danes želim deliti z vami!
​
Nasveti otroka odraslim:

• Ne razvajaj me. Dobro vem, da ne morem dobiti vsega, kar zahtevam.
• Ne boj se odločnosti. Tako vsaj vem, pri čem sem.
• Ne spreminjaj svojih odločitev. To me samo zmede. Potem pa skušam doseči vse, kar mi pride na um.
• Ne obljubljaj. Mogoče obljub ne boš mogel izpolniti. Tako krniš moje zaupanje vate.
• Ne nasedaj, kadar te hočem vreči iz tira, sicer bom poskušal doseči še več takih 'zmag'.
• Ne naredi zame tega, kar zmorem sam. Sicer se bom obnašal kot dojenček in te bom še naprej imel v svoji službi.
• Ne ukvarjaj se preveč z mojimi razvadami. Nevarno je, če jih obdržim za stalno.
• Ne popravljaj me pred drugimi ljudmi. Name narediš večji vtis, če me pokaraš mirno in na samem.
• Ne poskušaj mi pridigati. Čudil se boš, kako dobro vem, kaj je prav in kaj ni.
• Ne reci mi, da so moje napake grehi. Naučiti se moram delati napake, ne da bi zaradi tega mislil, da sem slabši, kot tisti, ki napak ne dela.
• Ne nergaj. Sicer se moram, da se zavarujem, narediti gluhega.
• Ne zahtevaj pojasnil za moje napačno vedenje. Res ne vem, zakaj sem to storil.
• Ne dvomi o moji poštenosti. V strahu se bom zlagal.
• Ne pozabi, da rad delam poskuse. Tako se učim. Pusti mi to veselje.
• Ne posvečaj preveč pozornosti mojim malim težavam z zdravjem. Začel bom ceniti rahlo zdravje.
• Ne umikaj se, če želim kaj zvedeti, sicer boš kmalu ugotovil, da iščem odgovor drugje.
• Naj ti ne bo pod častjo, če se kdaj opravičiš. Pristno opravičilo ogreje moja čustva do tebe.
• Ne delaj vtisa, da si popoln in nezmotljiv. Bil bi prevelik vzor zame.
• Naj te ne skrbi, če imaš premalo časa zame. Važnejše je, kako prebijeva skupni čas.
• Ne pozabi, da potrebujem veliko razumevanja in opogumljanja, sicer ne bom mogel napredovati....

Avtor neznan. 

Vzgajajmo svoje otroke tako, da bodo postali odgovorne in neodvisne odrasle osebe!

​Danes pa nekaj o dotiku.. V prejšnjem blogu sem pisala o tem, da ženske potrebujemo več nežnosti in dotika. In res ga potrebujemo.. ne le ženske.. tudi moški. In tu se zatakne. Zatakne, ker mislimo da vemo, da znamo izkazati ljubezen in nežnost, a žal večina še vedno ne ve. Mislijo, da vedo.. a v bistvu njihovi odnosi kažejo na to, da ne vedo. Lahko se mi dotaknemo partnerja, pa ga bomo prej odbili, namesto pritegnili. Naš dotik nosi energetski pečat.. je podpis naše energije. Če vedno privlačimo ljudi, ki ne znajo sprejeti nas in naše ljubezni, ni težava v njih.. v nas je. Mi v sebi nosimo energijo, ki odbija. In to se čuti. Eno je vedeti, drugo je doživeti, občutiti in spremeniti.

Ljudje so postali površinski v odnosih in izkazovanju nežnosti. Vse bi na hitro. Tako moški in ženske. Naš dotik se ne more dotakniti partnerja v globine, če se sami ne upamo spustiti v svoje globine. Partnerja lahko popeljemo le tako globoko, kot smo sami pripravljeni iti pri sebi. Mnogi moški se šele v odrasli dobi srečujejo z globino čustev, ker jim prej ni bilo dovoljeno in ne znajo. In tukaj jih ženske lahko popeljemo globlje. Z dotikom, ki neguje, ljubi in zdravi. A tudi mnoge ženske ne znajo tega dati. Ker tudi one bežijo pred svojo globino. In tako stojita vsak na svojem bregu in obtožujeta drug drugega, ne da bi opazila, da trije prsti kažejo nazaj na njiju. Noben od njiju pri sebi ni pripravljen iti v globine. In tega ne znata dati drug drugemu.
​
Pravi, senzualni dotik je naravnost orgazmičen. Ko se celo telo popolnoma sprosti in odpre. Je dotik poln zaupanja in spoštovanja. Je dotik ljubezni in negovanja. Je dotik, ki zdravi in opolnomoči. Ljudje tako hrepenijo po tem dotiku, a ne vedo, da si ga lahko podarijo le sami. Ko znamo sebi dati tak dotik, ga bomo znali dati in sprejeti od drugih. To je dotik čiste blaženosti in užitka. Dotik, ki je tako nežen, a ima globinski učinek. Dotik dveh, ki sta iskreno prisotna v trenutku in drug z drugim. Dotik, ki ju popelje v globine.. v širine.. v višave.. Dotik, ki osvobaja oba. Dotik čiste in iskrene ljubezni. Dotik intimnosti, ki izboljšuje spolnost med partnerjema. Želite več spolnosti? Naučite se dati in prejeti senzualni dotik, ki povezuje oba preko srca in duše. Ko človek to enkrat doživi, se ne zadovolji več z manj. Tak dotik obudi še tako hladno zvezo in ima moč, da ponovno obudi ljubezen in strast v odnosu. Prebudi um, telo in duha.

Naučita se senzualnega dotika na coachingu za pare. 

​​Ženske potrebujemo več nežnosti, romantike, dotikov, poljubov... potrebujemo več čustvene povezave, več intimnosti (ne nujno seks) in več moške pozornosti. Zato pozivam vas moške, da naredite prvi korak. Če vam je ona pomembna, dajte ego in ponos na stran. Delujte iz srca. 

Vse prevečkrat poslušam vaše zgodbe, ko se sprašujete...: 
"Ko bi le...? Ko bi le odreagiral drugače? Ko bi le imel pogum in ne bi bil preveč ponosen? Ko le ne bi poslušal ega in drugih ljudi? Ko bi le naredil to, kar sem si globoko v srcu želel, a sem bil preponosen. Sedaj bi bila skupaj in ne bi ostal sam. In ne bi tako bolelo. Ne bi bolelo spoznanje, da sem izgubil nekoga, ki sem ga iskal celo življenje. Samo zato, ker sem mislil, da moram biti močan in hladen. A ona... kljub vsem mojim napakam in izpadom me je ljubila. Mene. Toliko ran, kot sem ji prizadejal jaz, ji najverjetneje ni nihče drug. A vsakič, ko sem jo pogledal v oči, sem videl, kako močno me ljubi. Želel sem si ravnati drugače, a nisem znal. Želel sem si njene bližine, a ji nisem znal pristopiti. Kaj bi dal sedaj, da bi lahko zavrtel čas nazaj. Ko bi ji lahko povedal vse, kar sem vedno želel, a nisem imel poguma. Da jo ljubim bolj kot vse na svetu. Da je zaradi nje moj dan lepši in vedrejši. A nje ni. Ni, ker sem jo odgnal zaradi ponosa. Kako mi je žal. Ko bi le...?"

Naj se vaša zgodba ne konča enako. Ne zavrzite ljubezni zaradi ponosa. Naredite ta korak, ne bo vam žal. Dajte ljubezni še eno možnost. Ni boljšega občutka, ko veste, da imate ob sebi osebo, ki vas ljubi z vsem bitjem. Ko veste, da je le vaša. In vi njen. Zavoljo ljubezni... naredite ta korak. Za vas same... in za vašo prihodnost. Za nekatere stvari se je enostavno vredno boriti. Ženske prenesemo in toleriramo veliko. A ko ženska dvigne roke nad vami, je dokončno. Si res želite to izkusiti?

Za vse, ki bi si želeli izboljšati odnose z ženskimspolom, ne da bi ob tem izgubili sami sebe, pa vabljeni na coaching Prebujeni Heroj (za moške).

Dotik je zdravilen in povezuje in neguje naša telesa. Dotik je nekaj, po čemer hrepenimo vsi, tako ženske kot moški. A kar je ženskam dovoljeno in celo pričakovano, pa za moške dostikrat predstavlja oviro. Današnja družba je nekako izolirala fante in moške na tem področju. S strani družbe so ves čas obsojani, če se dotaknejo koga, ki ni njihov partner. Družba spodbuja nasilne prijeme in "ravse" med moškimi. Vse ostalo lahko predstavlja v očeh drugih grožnjo. Grožnjo, ki skriva seksualne namene, če se dotakne ženske... grožnjo, da ga bodo imeli za homoseksualca, če se dotakne ali objame moškega.. grožnjo, da ga bodo označili za pedofila, če objema otroka..

Družba projecira svoje strahove na fante in moške, ki občutijo to izolacijo dotika. Posledično postanejo hladni in izolirani, saj ne želijo, da si kdo narobe razlaga njihove gibe. Seveda fantje in moški skušajo ta manjko nadoknaditi skozi partnerske odnose in spolnost, ko njihove potrebe po fizičnem stiku naraščajo. Popolnoma razumljivo je, da tudi oni hrepenijo po dotikih in objemih, zato je potrebno spremeniti družbene vzorce.

Fantkom je od majhnega potrebno dovoliti objeme in jih ne soditi, da so slabi. Fantje in moški prav tako potrebujejo ljubeč dotik, ne obsojajoč. Naša družba in odnosi so postali hladni, ker vsak gleda le na sebe in svoje potrebe. Nihče ne pomisli, kako se počutijo drugi okoli njega. Kaj preživljajo, s čim se spopadajo? Večina najprej obsodi, šele nato (mogoče) razmisli. In do tega smo privedli vsi, vsak na svoj način. In to lahko spremenimo skupaj.

Prevzemimo delež za svojo odgovornost v družbi. Bodimo mi sprememba. Pustimo ego in ponos na stran. Moški niso nemočni in tudi ženske ne. Nehajmo projecirati svoje nesigurnosti in izkušnje na druge. To ni njihovo. Ne sodimo vseh, ker ne poznamo vseh. Večina ljudi sebe ne pozna dovolj dobro, kako bo potem poznala druge? Da bi razumeli drug drugega, moramo najprej razumeti sami sebe. In tako globoko, kot si dovolimo videti vase, tako globoko bomo lahko videli v druge ljudi.

Želimo več topline, sočutja in razumevanja v odnosih? Želimo več prijaznosti in ljubezni? Bodimo najprej do sebe taki, da bomo lahko tudi do drugih. Dotik je zdravilen za vse. Moški in fantje prav tako potrebujejo bližino in objeme. In ni nič sramotnega, da to jasno izrazijo, brez da bi jih družba obsojala. Dokler spoštujejo meje posameznika, ne vidim v tem nič narobe. Ravno obratno. Objemi in dotiki zdravijo strto srce in dušo, kar so pokazale neštete raziskave. Dotik povezuje in ohranja čustveno stabilnost. Ljubeč dotik sprošča hormone sreče in ljubezni, ter premaguje osamljenost. Tudi rešuje življenja. Pomanjkanje fizičnega dotika lahko celo privede do smrti pri otrocih.

Globoko v duši vsi stradamo po teh dotikih... otroci, ženske in moški. Nihče ni imun na pomanjkanje bližine. To je v naši naravi. Zato si dovolimo dotikov, dovolimo objemov. Začnimo najprej dotikati in objemati sami sebe. Ne moremo pričakovati od drugih, da bodo uživali v dotiku z nami, če se nam samim upira misel na dotikanje sebe. Dotik naj bo nežen in ljubeč, ne grob. Energija za dotikom je pomembna. Zanimivo je, koliko ljudem je grobost sprejemljiva, medtem ko jim nežen dotik predstavlja problem. Želimo spremembe v odnosih? Potem bodimo sprememba najprej mi sami in kot taki, povabilo tudi za druge.

​V kolikor potrebujete svetovanje ali coaching, vabljeni na individualna srečanja v živo ali preko telefona.

Spolnost med partnerjema je zelo pomembna v odnosu, saj ima moč, da konča ali ojača odnos. Ko se spolnosti lotevamo iz egoističnih razlogov, ki vključujejo le lastno zadovoljitev, ne gledamo pa na potrebe partnerja, je to lahko začetek konca odnosa. Prava intimnost ne vključuje le spolnosti, temveč zajema veliko več. Zahteva zaupanje vase in v partnerja, zahteva ranljivost in odprtost, zahteva predanost in spoštovanje.. sebe in partnerja.

Lokalni orgazem je "fajn", a poglobljeni orgazem celega telesa je tisti, ki poveže in združi partnerja na globljem nivoju. Ženska se mora ob moškem počutiti varno, videno, slišano in ljubljeno, da se lahko odpre. Potrebuje ob sebi moškega, ki je pripravljen poskrbeti tudi za njene potrebe. Ne zato, ker sama ne bi zmogla, ampak ker si on to želi sam od sebe. Ženske potrebujemo več dotikov in poljubov, ki v nas počasi prebujajo strast. In veliko bolj se odpremo moškemu, za katerega vidimo in čutimo, da mu je mar tudi za naš užitek. Moški, ki gledajo le na svojo korist in svojo potešitev, potrebe drugih pa zanemarijo, nas ne zanimajo.

Prav tako pa moški, da se lahko odpre in popolnoma preda ženski, potrebuje spoštovanje, razumevanje in sprejetost brez sodb. Torej oba se morata čutiti videna in sprejeta drug od drugega. Ko spolnost jemljemo kot neko dokazovanje, ni pravega užitka za nikogar. Ko si dovolimo biti popolnoma ranljivi s partnerjem, ko ustvarimo ljubeč prostor, kjer smo lahko to kar smo, popolnima razgaljeni in brez mask.. takrat se lahko globoko povežemo s partnerjem. Nič ni bolj osvobajajoče, kot partner, ki nas popolnoma sprejema in ljubi kljub našim nepopolnostim. Biti popolnoma razgaljeni pomeni, da partner vidi v našo dušo in nas kljub temu ljubi... kljub vsej nepopolnosti. To je čar odnosa, kjer sta srci in duši povezani v popolni transparentnosti. To je odnos, ki povezuje in poglablja ljubezen med partnerjema. To je odnos, kjer oba skupaj rasteta in se razvijata in skupaj raziskujeta nova obzorja užitkov. Odnos, kjer je potovanje bolj pomembno od cilja. Odnos, kjer lahko oba skupaj doživita orgazem celega telesa, ki ju poveže v dvignjeni zavesti.

Spolnost ni greh, ni slaba, kot so nam jo skušali "prodati". Prava spolnost je most do višjih zavesti, ki prebuja oba partnerja in ju združi na dušnem nivoju. In če želita poglobiti vajin odnos, vama svetujem, da si vzameta čas drug za drugega. Da sta iskrena sama s seboj in drug z drugim. Da si dovolita skupaj zapluti v globine strasti in užitka, kjer s skupaj raziskujeta nova obzorja. Verjemita, vredno je. A preverita raje sama. ;)

Želita poglobiti vajino intimnost? Vabljena na coaching za pare.

Mnogo staršev (predvsem mame) delajo veliko napako, ko svoje otroke postavijo na prvo mesto. Odrekajo se vsemu za voljo otrok... odrekajo svojim potrebam, svojim željam in sanjam in vse stavijo le na otroke. In s tem sebi, partnerju in otrokom delajo veliko krivico. In če ste do sedaj to počeli, ne želim, da obsojate sami sebe. Delali ste najboljše, kot ste lahko. Želim vam le pokazati, kakšne dolgoročne posledice imajo vaša/naša dejanja.

Pa poglejmo, zakaj to ni dobro. Prvo kot prvo učimo otroke, da bodo vedno na prvem mestu, kar lahko privede do posesivnih in odvisnih otrok, ki se sami v družbi ne bodo znašli najbolje. Nenehno bodo pričakovali, da jih bodo tudi drugi ljudje vedno postavili na prvo mesto. Da se svet vrti le okoli njih. A življenje ne deluje tako. Poleg tega otrok ne upošteva vaših potreb in potreb vašega partnerja, ki so prav tako pomembne. S takim načinom vzgajamo egocentrike, ki se za druge ne zmenijo najbolj. In posledično odrastejo v egocentrične odrasle osebe, ki tudi v partnerskih in ostalih medsebojnih odnosih pričakujejo, da se bo vse vrtelo okoli njih. Take osebe niso pripravljene, niti ne znajo upoštevati želja in potreb drugih. Ker verjamejo, da je tako prav. In take osebe bodo v odnosu želele popolno kontrolo in nadzor, kar posledično privede do nezdravih in manipulativnih odnosov.

Po drugi strani, ko otroka postavimo na prvo mesto, pred sebe in partnerja, postanemo sužnji otrok. To posledično privede do izgorelosti, saj nas najeda občutek krivde, da nismo dobri starši. A tudi na letalu mora mama ali oče najprej sebi natakniti masko, šele nato otroku. In enako je v vsakdanjem življenju. Če se mi v svoji koži ne počutimo dobro, če si ne vzamemo časa zase in svoje potrebe, bomo slej ko prej pregoreli. In to ne koristi nikomur. Ne vam, ne partnerju, še najmanj pa otrokom. Iztrošen in izčrpan starš je tečen in siten starš, kar se posledično odrazi tudi na družinskih odnosih (vedno več prepirov). Od 24 ur dnevno vas pripada najmanj 1 ura počitka zase. Razdelite opravila, naučite otroke, da ste tudi VI pomembni! Ne ujčkajte otrok, ne delajte stvari namesto njih. Kar lahko naredijo sami, naj naredijo. Vključite jih v vsakodnevna opravila (seveda upoštevajte njihovo starost). Otroci, kjer starši naredijo vse namesto njih, v življenju ne dosežejo veliko. Jim res želite dati tako popotnico za v svet? Prav tako vključite partnerja v opravila. Ne delajte vsega sami, niste suženj. Partnerski odnos je ravno to… partnerstvo dveh posameznikov, ki drug drugemu pomagata in se podpirata. V nasprotnem primeru to ni zdrav odnos.

Veliko odnosov se ohladi in konča, ko otroci odidejo iz gnezda. To pa predvsem zato, ker večina ne vlaga v odnos s partnerjem. In marsikateri starš je na koncu razočaran, saj se njihovi lastni otroci, za katere so se tako močno žrtvovali, zanje sploh ne zmenijo več. Na stara leta ostanejo sami in osamljeni, brez partnerja in otrok. Ukvarjajo se le z otroci, jim vse vtaknejo v rit, partnerja pa zanemarjajo. Posledično se partner čuti nevidnega in nepomembnega.

Seveda se marsikaj spremeni, ko pridejo otroci, a vaš cilj naj vam bo tudi ohranjanje partnerskega odnosa. Najprej vi, nato partnerski odnos in nato otroci. Kar ne pomeni, da otroci niso pomembni. So na prioritetni listi, vsekakor… a niso najpomembnejši. Odnos starš-otrok mora biti obojestranski. Obojestransko spoštovanje, razumevanje in sprejemanje. A žal dostikrat ni tako, saj starši s svojo pretirano naklonjenostjo in posesivno ljubeznijo (ne vsi), zadušijo otroka in iz njega naredijo čustvenega invalida, ki ni sposoben zdrave presoje. Takim otrokom posesivnost postane odvisnost in iščejo nenehne potrditve od drugih.

Otroci si bolj kot karkoli želijo srečne starše. Seveda bodo preizkušali meje in testirali oba, tako mamo kot očeta. A če si s partnerjem vzameta čas drug za drugega, če sta iskrena drug z drugim, če si stojita ob strani tudi pred otroci (ne spodbijata drug drugega), potem bodo tudi otroci slej ko prej nehali testirati, saj bodo videli, da držita skupaj. In to vaju bo še bolj povezalo in utrdilo odnose v družini.

Ne obremenjujte se s sodbami drugih ljudi. Dober ali slab starš je le sodba. Ko ustrezamo nekim pravilom, kaj pomeni dober, smo »dobri« starši v očeh drugih. Ko smo izven teh okvirjev, smo v očeh drugih »slabi« starši. Če niste pripravljeni v tujih očeh in očeh svojih otrok biti slab starš, potem boste trpeli vi sami. Ker s tem predate moč njim in vas preko nje lahko manipulirajo. Vedeti morate, da se vedno najde nekdo, ki vas bo obsojal, ne glede na to, kaj vse naredite. Tudi otrok vam bo kdaj rekel, da ste slab starš, ker je to le eden od načinov njihove manipulacije. In če vas to prizadene, vas le zaradi tega, ker nekje v sebi vi verjamete, da je to res. V nasprotnem primeru se vas to ne bo dotaknilo. Ker vi veste, da ste naredili najbolje, kot ste lahko v danem trenutku. In vedno lahko izboljšate svoj pristop. Temu se reče rast skozi odnose. Noben starš ni popoln starš… niti ne obstaja popolna oseba. Delati napake je človeško. Priznati napake je tudi človeško. In zaradi tega niste slabi starši.
​
Otroci so naš največji zaklad, se strinjam. A ne nehajte živeti življenja zato, ker imate otroke. Ne prelagajte te odgovornosti na njih. Niso oni krivi, da ste se odločili zanje in ni prav, da jih krivite, da ste se za njih odrekali svojemu življenju. S tem nalagate veliko breme na otroke. In ni pošteno do njih. Ker s tem jih učite, da se morajo tudi oni odpovedati samim sebi in svojim željam, da osrečijo druge. Učite jih, da niso pomembni. Skozi vaš primer jih učite, da biti starš pomeni odpovedati se življenju zaradi otroka.

Želite srečne otroke? Postanite najprej srečni vi sami in jih učite z zgledom. Sebe postavite na prvo mesto in jim pokažite, da je ljubezen do sebe pomembna tako za vas, kot tudi zanje. Postavite jasne meje v vzgoji in odnosih. Vaša sreča je prav tako pomembna. In dovoljeno vam je biti srečni. Ste pripravljeni izbrati srečo zase in za svojo družino?

V kolikor potrebujete svetovanje ali coaching, vabljeni na individualna srečanja v živo ali preko telefona.