Da bi fantje lahko postali čustveno zreli odrasli, se moramo odrasli začeti obnašati drugače. Čustveno zrelo. Odrasli jim moramo biti zgled, da je varno izraziti svoja čustva in občutke, da je varno biti ranljiv in sočuten, da je varno jokati, ko občutimo žalost. Mi smo tisti, ki moramo spremeniti pogled na to, kaj je "pravi" moški in nehati poveličevati ego in mačizem. 

Naša prepričanja o tem, kaj je pravi moški, bodo vedno bolj testirana. Vse z namenom, da spremenimo neke utrjene norme, kako bi nekaj moralo biti. In da zgradimo nekaj boljšega. Če želimo kvalitetne odnose, moramo začeti pri otrocih. Pri fantkih in deklicah. Dovoliti fantkom, da jokajo, da so sočutni, da delujejo iz srca in zaradi tega niso nič manj moški. In da jih deklice zaradi tega ne ponižujejo in ne zaničujejo (kar se učijo od nas mam, kako delamo z vsemi moškimi v našem življenju). 

Čas je, da jih nehamo zavijati v vato in jim dovolimo, da izkusijo vse. In da spoštujejo drug drugega. Da jih naučimo, da se znajo spoprijeti s stvarmi in izzivi v življenju. Pustiti otroku, da pade, ni lahko za starša. A ravno v tem je največja ljubezen. Le tako se bodo zgradili v zdrave posameznike, ker se bodo naučili spopasti z življenjem. Nehajmo jih ujčkati. Vse, kar naši otroci potrebujejo so naša ljubezen, naše razumevanje, prisotnost in zdrave meje. Ko vedo, da jim bomo vedno stali ob strani in jih skušali razumeti.

Lahko jih usmerjamo, a ne projecirajmo svojih prepričanj na njih. Niso naša last. Raje jih naučimo, da znajo prisluhniti sebi in svoji intuiciji. Otroci imajo večje zavedanje, kot odrasli. Niso neumni. In bolj, ko jih skušate narediti ubogljive in pridne, bolj pokorni bodo v odrasli dobi. Kar pomeni, da bo lahko vsak z njimi delal, kot jim paše, ker ne bodo imeli lastne hrbtenice. Je res to tisto, kar želite zanje? 

Mi starši smo odgovorni za njihovo vzgojo. Marsikdo med nami sam ni imel prave vzgoje, kar se kaže v današnjih odnosih. Na žalost. Noben otrok ni odgovoren za vzgojo, ki jo je prejel v otroštvu. A kot odrasli smo 100% odgovorni, da predelamo svoje vzorce in jih ne prenašamo na naslednje rodove. To je naša dolžnost. Vsak ima svoje brazgotine. In vsak jih lahko zaceli le sam. To je naše darilo otrokom, saj vse, kar predelamo pri sebi, se spremeni tudi pri njih. Vsako delo na sebi vpliva na 7 generacij nazaj in naprej. Ko osvobodimo sami sebe preteklosti in omejujočih vzorcev, se to spremeni tudi pri naših otrocih in vnukih. Zato je zdaj idealen čas, da sebi dovolimo izraziti čustva in občutke, da zacelimo svoje rane, da nehamo delovati iz nezavednih vzorcev in da prevzamemo kontrolo nad svojim življenjem in dogodki. Ko ozdravimo svojega ranjenega notranjega otroka, se bo rezultat pokazal v vseh naših odnosih. Bodimo zgled in sprememba, po kateri tako močno hrepenimo vsi skupaj. ​

​Vabljeni na individualno svetovanje ali coaching, kjer bomo skupaj predelali vaše vzorce.

Ženska se slej ko prej naveliča biti moški v odnosu. Naveliča vedno delati prve korake, naveliča kontrolirati in voditi odnos. Ženska si želi ob sebi moškega, ki jo zna voditi, ki zna ustvariti varno okolje za oba. Ženska v moškem išče sigurnost in varnost. Se želi ob njem počutiti varno. To imamo v DNK. Nagon, ki ženski sporoča, da se v primeru povečanja družine, lahko zanese nanj. In ženska bo testirala moškega, da vidi, če je sposoben zagotoviti to, kar ona rabi.
Prav tako, kot bo moški testiral žensko, če je prava partnerka zanj. Želi vedeti, ali bo v njej našel oporo in razumevanje tudi v težkih časih in ali bo njegova svoboda ogrožena. Vsi drug drugega testiramo. In prav je tako. Ne gre za igrice, gre za spoznavanje človekovega karakterja. Vsak si želi, da partner opravi test. Seveda govorim o zdravih testih.

Gre za to, da spoznamo, kako se partner odziva na nepredvidene situacije. Saj partnerje izbiramo za daljši rok, vsaj naj bi jih. Prav tako ženske želimo videti ali zna partner voditi odnos. Želimo si moškega, saj smo naveličane biti moški v odnosu. Moškega, ki vodi.. ki planira.. ki z dejanji kaže, da si nas želi ob sebi. Ki ga ni strah pokazati čustev. Ki je pripravljen spustiti ego in pokazati srce.. ki je sočuten. Moškega, ki zna jasno komunicirati in na kogar se lahko zanesemo. Ki stoji za svojimi besedami in jih podpre z dejanji. Moški, ki ima hrbtenico in je avtentičen. Nič ni bolj odbijajoče, kot moški, ki ne ve, kaj si želi.
In enako velja za žensko. Moški si želijo ob sebi partnerko, ki jih ne kritizira in ne nerga ob vsaki priložnosti. Želijo si srčno, razumevajočo in ljubečo partnerko, ki spoštuje njih in vse, kar oni naredijo zanjo. Partnerko, ki jih spodbuja in ob kateri se lahko odprejo. Ki je njihovo zavetje, kjer si lahko napolnijo baterije in se ji v popolnosti zaupajo. Naveličani so nenehnega kritiziranja in spodkopavanja.

Odnos ni bojno polje, kjer dokazujemo svojo nadvlado. In da bi vsak lahko bil, to kar naj bi bil v odnosu... moški naj bi bil moški in ženska naj bi bila ženska.. se je potrebno soočiti s samim seboj. Pogledati vase, zakaj delujemo kot delujemo. Zakaj vedno več žensk prevzema moško vlogo in zakaj moški ne stopijo v moško vlogo? Zakaj je vedno več moških pasivnih? In žensk aktivnih? Naše vloge v odnosih so popačene ali celo obrnjene. Zato se je potrebno ponovno priučiti, kaj pomeni biti zdrava ženska in zdrav moški. Potrebno predelati rane, ki vplivajo na nas in na naše obnašanje v odnosu. Potrebno ozavestiti, kdaj delujemo iz ranjenega dela sebe in kdaj iz opolnomočenega dela sebe. Kdaj iz ega in kdaj iz srca.

Nihče globoko v sebi ni napačen. Le nekateri so tako močno ranjeni, da vse vzamejo kot osebni napad. In dokler jim bo vladal ranjeni del, ne bodo mogli imeti harmoničnih odnosov. Vedno bo ranjen del v njih privlačil ranjen del v drugih ljudeh. Ker niso pomirjeni sami s seboj. Zato je pomembno, da zacelimo te rane in se osvobodimo lastne kletke. Da nehamo privlačiti ranjene ljudi. Da ozdravimo sami sebe in svoje rane. Le tako bodo lahko naši odnosi se izboljšali. Izkoristimo moč ogledal, da bolje spoznamo sami sebe. In dovolimo drug drugemu, da je to, kar je.. moški naj bo moški in ženska naj bo ženska. Seveda, če si to želimo. Obstajajo tudi osebe, ki so zadovoljne z obrnjenimi vlogami. In tudi s tem ni nič narobe. Vsak izbira odnos, kot njemu paše.

V kolikor želite izboljšati odnose z nasprotnim spolom in povrniti dinamiko, vabljeni na individualni coaching program Prebujena Boginja (za ženske) ali Prebujeni Heroj (za moške).

Živimo v svetu, kjer se moškost pri moškem meri po tem, kakšna je njegova fizična moč, koliko žensk spravi v posteljo, kak avto vozi, koliko zasluži, koliko piva lahko spije in kako velik frajer je. Moški, namesto da bi se iskreno podpirali med seboj, drug drugega zafrkavajo, ko kdo izstopa iz tega okvirja. Ker želijo pripadati in biti sprejeti, igrajo igro in nosijo maske, a v duši hrepenijo po sočutju in razumevanju.

Družba jim je naložila ogromno breme, h kateremu pa smo ogromno prispevale tudi ženske. Zakaj je normalno, da ženska lahko pojamra, če pa to naredi moški, ni pravi dec? Zakaj lahko ženska govori o čustvih in je to normalno, ko pa o tem želijo govoriti moški, so označeni za pomehkužence? Zakaj imamo dvojna merila? Moškim ni lahko v današnjem času. Večina nima podpore med svojimi vrstniki, nima podpore v družbi in da žensk niti ne omenjam.

Naša družba je postala hladna, vsak gleda le na svojo korist, a zanemarja drugo stran. S kako pravico lahko zahtevamo od moških, da so "pravi" moški, če same nismo "prave" ženske? S kakšno pravico jih kritiziramo, a jim ne damo priložnosti in ne omogočimo okoliščin, kjer lahko uspevajo? S kakšno pravico jih nenehno bombardiramo in prelagamo odgovornost na njih? Kaj si mar oni ne zaslužijo ljubezni, vzpodbudne besede, objema in okolja, ki jih podpira?

Zgražamo se nad moškimi, a smo vsi prispevali k temu. Kakšen odnos imamo do moških v našem okolju? Jih vzpodbujamo ali kritiziramo? In moški, zakaj ne podprete drug drugega? Niste naveličani igrati vlog in ugajati drugim samo zato, da ste sprejeti? Zakaj ne podprete "brata"? Zakaj dovolite, da se vsak od vas sam bori s svojimi demoni? Zakaj si ne priznate, da tudi vi to doživljate? Zaradi tega ne boste nič manj moški!!

Kaj, če bi tako moški kot ženske začeli drug drugega obravnavati tako, kot bi želeli da nas obravnavajo? Kaj, če bi razbremenili breme na moških ramenih, zaradi katerega so izolirani od družbe in se počutijo osamljene? Kaj, če bi ustvarili okoliščine in prostor, kjer moški lahko izrazi samega sebe, brez strahu pred zavrnitvijo? Kaj, če bi jim dovolili biti moški, na njihov način? Da jim pokažemo, da ranljivost in odprtost ni šibkost, temveč moč. Da se nehajo primerjati z drugimi, se nehajo kritizirati in sprejmejo svojo drugačnost. Kaj, če nehamo tekmovati, kdo je boljši in spoznamo, da je vsak unikat in kot tak nima konkurence? Kaj, če bi dovolili moškim, da sami sebe postavijo na prvo mesto, brez občutka krivde?

Ženske si želimo moške, ki so avtentični, pristni, prijazni in ljubeči. Ki jim je mar. A kako naj bodo taki, ko sami tega niso nikoli doživeli ali izkusili? Moški si prav tako zaslužijo nežnost, ljubezen, razumevanje, spoštovanje.. In moški si tega prav tako želijo, tako kot ženske. In namesto, da obsojamo drug drugega, zakaj nam tega ne da... raje pokažimo z zgledom sami. Bodimo mi sprememba, ki jo iščemo v svetu! Ne obsojajmo drug drugega, ne iščimo krivca... iščimo rešitve.
​
Podajmo drug drugemu roko, podajmo upanje in ljubezen. Ustvarimo boljši svet in odnose za vse nas. Poglejmo skozi oči druge strani, odprimo srce in ušesa in prisluhnimo drug drugemu. Konec koncev smo si bolj podobni, kot si mislimo... Vsak od nas namreč hrepeni po pripadnosti in ljubezni. In tako malo je potrebno, da se svet izboljša. Le sočutje do sočloveka. Smo pripravljeni izbrati nekaj boljšega za vse nas? Bodimo povabilo mi sami. Ena oseba je dovolj, da zaneti plamen upanja in da se ljubezen in sočutje razširita prek meja. Kdo je z mano? Kdo je pripravljen ponuditi roko spremembe? ❤
Dragi moški, niste sami. Tu smo drug za drugega.

V kolikor potrebujete pomoč ali svetovanje, sem tu za vas.

Beseda oprosti, ki nam gre tako težko z jezika, a ima neverjetno moč, da najtežje situacije in odnose pretvori v nekaj čudovitega. Je res tako težko reči oprosti? Vsi delamo napake in jih še bomo. Je res bolj pomemben ponos in ego? Je res bolj pomembno poslušati druge in ne sebe? Je res tako težko videti drugo stališče?

Zakaj želimo imeti vedno prav? Žalosti me, ko vidim koliko ljudi beži pred iskrenimi čustvi in odnosi. Ko zavoljo ponosa in ega izgubijo nekaj veliko vrednejšega. Odprite oči! Ste res pripravljeni plačati to ceno? Ljudje ne znajo sprejeti ljubezni. Bežijo pred njo. Zakaj? Ker ne znajo ljubiti sebe in verjamejo, da niso vredni. In raje prizadenejo druge, ker se bojijo biti sami ranjeni. Ljubezen ne rani, ljudje ranijo. In eni vedno znova. Ker ne upajo odpreti srce ljubezni in se prepustiti odnosu, ki bi jim lahko dal tisto, po čemer hrepenijo. Hrepenijo po ljubezni in sreči, a ju v istem trenutku zavrnejo. Zaradi ponosa, zaradi ega, zaradi ne vem česa še...

Imate raje prav ali ste raje srečni? Ne sprašujte drugih, kaj oni mislijo o tem, kaj naj vi naredite v določeni situaciji. Vi imate že vse odgovore v sebi. Ste se pripravljeni soočiti z njimi? Ste jih pripravljeni videti? Ja, pogledati globoko vase in se soočiti s svojimi strahovi in demoni ni lahko. Je pa osvobajajoče. Ni lahko sebi priznati, da smo delali "napake" in da je težava morda v nas, ne v drugih. Ampak ko to naredite, se osvobodite. Ni ga boljšega občutka, kot vedeti, da lahko v vsakem trenutku spremenite vse, kar vam ni všeč. Da lahko popravite "napako" ali krivico, ki ste jo nekomu povzročili, ker niste bili pripravljeni videti druge plati.

Čas je, da se naučimo komunicirati in slišati drug drugega. Da nehamo igrati igrice in da odrastemo. In to, da smo zreli, se vidi po tem, kako se spopadamo z nevšečnostmi v našem življenju? Smo nekomu naredili krivico? Opravičimo se! Je tako težko? Mogoče oseba ne bo želela imeti več kontakta z nami, a vsaj naredili smo tisto, kar smo menili, daje prav. Beseda oprosti ima res veliko težo. A najprej moramo sebi oprostiti za vse, kar mislimo da smo naredili prav in narobe. Ni je hujše kazni, kot obžalovanje in občutek krivde, ki nas razjeda od znotraj na ven.

Oprosti je zdravilo za naše rane in dušo. Si vi ne zaslužite notranjega miru? Tako malo je potrebno... Prisluhnimo drug drugemu in se nehajmo obsojati. Dovolimo ljudem, da povedo svojo plat zgodbe, svoje stališče. In se zavedajmo tudi, da se ne bomo v vsem strinjali, kar je popolnoma normalno. A vseeno se lahko razumemo in spoštujemo drug drugega, ne glede na naša stališča. Čas je, da začnemo ustvarjati novo realnost, kjer v popolnosti sprejemamo drug drugega, dopuščamo, da gredo ljudje po svojih poteh in imajo svoje poglede na svet in jih spoštujemo kljub vsemu.

Oprosti... beseda, ki nam gre težko z jezika... a ima moč narediti čudeže. Ste jih pripravljeni povabiti v svoje življenje?

V kolikor potrebujete pomoč pri izboljšanju vaših odnosov, pa sem tu za vas s svetovanji ali terapijami v živo ali preko telefona.

Moje delo je ne samo moje poslanstvo, temveč tudi moje zadovoljstvo. Rada vidim ljudi srečne in izpolnjene, zato me včasih prav boli, ko vidim, kako malo se nekateri cenijo. In še posebej, ker sem bila včasih tudi jaz na njihovem mestu in sedaj opažam spremembo pri sebi. Ko človek vzljubi sebe, ko sprejme sebe v celoti, to pomeni tudi vse senčne dele sebe, se vse spremeni. In tako malo je potrebno, da se sprememba zgodi. Le vzljubiti moramo sami sebe ponovno. Sebi stati ob strani v dobrem in manj dobrem. Sebi biti podpora, sebi biti prioriteta. 

Nič zunaj nas nas ne osreči tako, kot to, ko sami sebi damo tisto, po čemer hrepenimo pri drugih. Ljubezen, pozornost, spoštovanje, razumevanje, podpora, negovanje, nežnost, sprejemanje, dopuščanje... Ko nehamo sami sebe obsojati, kako dobri ali slabi smo. Ko nehamo bežati od sebe in se izogibati temu, kar čutimo v vsakem trenutku. Sebi ne moremo ubežati, tudi če se še tako trudimo. Zato je najbolje, da se soočimo sami s seboj. Da se iskreno vprašamo in si tudi iskreno odgovorimo..: "Smo srečni? Smo izpolnjeni?" 

Vem, da se ponavljam, a žal nekateri še vedno ne dojamejo. Ljubezen do sebe je ključ do vsega. Ključ do osebne izpolnjenosti, do boljše samopodobe in samozavesti, do boljše samovrednosti in posledično tudi do boljših odnosov, boljše kariere in finančnega stanja, do boljšega zdravja in miru... Ljubezen do sebe je prvi korak do vsega ostalega. Torej, kaj še čakate? Zakaj še ne ljubite sebe? Zakaj še ne delate na tem? Se res tako močno sovražite? Se kaznujete za pretekle izbire? Verjamete sebi in drugim, da tega niste vredni? Nehajte!!!! Enostavno nehajte ta trenutek pomilovati sami sebe! Nehajte biti tako mačehovski do sebe! Dovolj je!!! Dovolj!!!! Niste žrtev okoliščin, temveč kreator svojih izkušenj. 

Kje je vaš fokus? Kaj ustvarjate? Vaša domišljija je ključ do uspeha. O čem razmišljate non stop? Vidite, kaj sami ustvarjate? Zdaj lahko to obrnete sebi v prid in začnete kreirati nekaj boljšega in lepšega. Nekaj, kar vas bo podprlo in ne sabotiralo! Samo začnite... ne čakajte idealnih pogojev, ker jih ni. Raje jih ustvarite sami! Začnite z ljubeznijo do sebe. Bodite sami sebi najboljši partnerji, zavezniki, ljubimci in prijatelji. Vzemite moč v svoje roke in spremenite svoje življenje v nekaj lepšega in boljšega. Ljubite sebe tudi skozi situacije in okoliščine, ki niso najboljše. Ljubite tudi senčne dele sebe, saj so del vas, ki hrepeni po vaši ljubezni in pozornosti. Tako malo je potrebno, da se vaše življenje lahko izboljša na vseh nivojih. Ste pripravljeni izbrati to zase? Vi imate to moč. Ste jo vedno imeli. Vprašanje je le ali ste jo pripravljeni tudi izbrati in uporabiti zase?

Če potrebujete podporo in pomoč pri spreminjanju podzavestnih vzorcev, izboljšanju samozavesti in samovrednosti, ali pa se želite naučiti ljubiti sebe bolj, potem vljudno vabljeni na individualno svetovanje, terapije ali coaching. ​