Ljubila je življenje.. Kljub temu, da je preživela marsikaj, je še vedno gledala na življenje s pozitivne strani. Ni ji bilo lahko, a skozi izzive je našla svojo moč. Našla samo sebe. Ni obupala nad sabo.. ni obupala nad ljubeznijo... in ni obupala nad ljudmi... Verjela je, da se v vsakem človeku skriva dobrota, prijaznost in nežnost.. le odkriti jo je treba.. Verjela globoko v sebi, da vsi hrepenimo po ljubezni.. tisti ta pravi. Da hrepenimo po sprejetosti, ki pa je marsikdo med nami ni bil deležen.. Verjela je, da se vse zgodi z namenom, čeprav sami tega dostikrat ne vidimo... Verjela, da vsaka bolečina nosi darilo... darilo spoznanja, darilo odrešitve in osvoboditve. In da smo z vsako zavrnitvijo bližje k sebi.. tam, kjer bi pravzaprav morali iskati odgovore na vsa vprašanja.
Bila je hvaležna za vsako bolečino, ki ji je srce raztrgala na koščke... da je lahko na novo sestavila sebe in svoje srce.. In ji pokazala, da si zasluži več...Bila je hvaležna za vsako zavrnitev... ki jo je pripeljala nazaj k sebi... in posledično k nečemu boljšemu... Bila je hvaležna za vse solze, ki so jih izjokale njene oči... ker je tako osvobodila samo sebe... in ozdravila svojo dušo... Bila je hvaležna za vso ljubezen, ki ji je bila dana.. pa čeprav le za kratek trenutek.. Hvaležna vsem tistim, ki so ji podarili del svoje ljubezni in ji pomagali zaceliti stare rane... Pomagali odpreti srce in povrniti zaupanje v ljubezen.. Naučili so jo ljubiti samo sebe... in za ta dar jim je bila neizmerno hvaležna... Za ta dar bi ponovila vse znova... ker to darilo je bilo zanjo neprecenljivo.. Izoblikovalo jo je v osebo, kakršna je danes... Nekdaj plaho in sramežljivo dekle je zraslo v samozavestno in pogumno žensko.. Žensko, ki je ni strah zavrnitve... ni strah sprememb... ni strah bolečine... Žensko, ki se veseli življenja vsak dan... Žensko, ki se veseli sprememb in avanture... veseli spontanosti in igrivosti... Žensko, ki je pripravljena zajadrati v neznane vode... Žensko, ki želi okušati življenje z veliko žlico... Žensko, ki je ni strah ljubiti... in biti ljubljena... Življenje jo je učilo in izučilo... Postala je ženska, ki ljubi življenje... in življenje je vzljubilo njo.. Ni bilo enostavno... a vsekakor vredno! Nežno se je dotakni, da njeno telo zadrhti od vznemirjenja. V tem dotiku naj začuti toliko nežnosti in toliko ljubezni, da se celotno njeno telo prebudi. Dotakni se je v globino duše. Dotakni se njenega srca. Naj se topi pod tvojimi rokami. Ko jo nežno božaš, ko se sprehajaš po njenem telesu in ga raziskuješ, se poglobi v te občutke. Bodi prisoten z njo in njenimi doživljanji. Opazuj jo.. opazuj njene odzive.. kaj ji prija in kaj ne... Tvoj dotik naj bo iskren.. naj bo negovalen in ljubeč... Z njim ji povej, koliko ti pomeni.. Naj začuti to tvojo ljubezen.. Dotik ji pove ogromno.. zato naj se ti nikamor ne mudi. Upočasni ga... bolj je počasen, bolj je čuten... globlje prodre in bolj jo prebudi... Prekrij njeno telo s poljubi.. in prebudi žensko v njej.. Popelji jo v užitke ekstaze.. Zapomni si... potešena ženska je srečna ženska... In srečna ženska pomnoži vse, kar ji daš.. in če je srečna s teboj, boš ti srečen z njo... zagotovo! Sedel je na klopi in razmišljal.. Spraševal se je, kaj bi lahko naredil drugače. Mislil je, da ga bo vedno čakala. Mislil je, da bo vedno tu zanj.. njemu na razpolago. Všeč mu je bila in godila mu je njena pozornost. Verjel je, da bo trajalo.. ona je pač bila taka. Naredila je vse zanj, saj ga je imela rada. Ni je cenil, ni cenil njenega truda.. ni ji pokazal, kaj čuti do nje. A tudi ona se je enkrat naveličala njegovih drobtinic.. njegovih hladnih besed.. naveličala njegovih zavrnitev, ki so jo vsakič znova zarezala v srce.
Šele sedaj, ko je ni več ob njem, je spoznal, kaj je imel. Spoznal, da jo ima še vedno rad, a ji nikoli zares tega ni pokazal. Nič kolikokrat ga je prosila, da rešita njun zakon, njun odnos... a on.. kot da je bil gluh za njene prošnje. Gluh za svarila lastnega srca.. Verjel je, da bo tudi to minilo.. in je.. A drugače, kot si je zamišljal on. Minilo je z njenim odhodom.. minilo tisti trenutek, ko je sklenila, da ima dovolj drobtinic in ne zmore sama reševati odnosa. Bila je preutrujena od borbe za ljubezen.. Bila je naveličana razdajanja sebe... Bila je prazna.. razdala se je do zadnje kaplje.. za druge.. a nase je pozabila. Ni opazil, da ne zmore nositi več sama bremena. Ni opazil, da je vedno bolj utrujena. Ni opazil, da se več ne bori zanju. Obupala je in omagala.. Ni bila več podobna ženski, ki mu je ukradla srce. V njej ni bilo več iskre življenja, ni bilo več iskric v očeh.. vsaj ne do njega.. Šele tedaj ga je zadelo, da jo je pustil na cedilu. Tako je bil vpet v svoj svet in v svoje težave, da nje niti slišal ni. Ni jemal resno, ko mu je "težila", da rabi njegovo pomoč in podporo.. da rabi njega. Pozabil je, da v odnosu nista on in ona.. ampak onadva.. skupaj v vsem. Danes, ko tako sedi na klopi in premišljuje za nazaj, premišljuje o tem, da bi naredil vse, da bi dobil še eno priložnost... Resnično jo je imel rad.. a ji tega ni znal pokazati.. dokler je ni izgubil. In zbode ga v srcu spoznanje, da nekatere ljudi lahko ljubimo le še na daljavo.. in upamo, da so srečni... Bežal je v delo. Namesto, da bi si poenostavil življenje, si ga je vedno bolj kompliciral. Vse je vložil v svojo kariero in gradil boljše življenje. Odrekal se je skupnim trenutkom z družino, z namenom, da bi jim lahko omogočil boljše življenje. Preganjala ga je misel, da mora ustvariti več za vse. Od doma je odhajal zgodaj zjutraj, ko je bila še tema in so vsi še spali. Vračal se je pozno zvečer, ko je bila že tema.
Redko je videl svoje otroke in ženo. Še takrat, ko je bil doma, je bil preutrujen od dela in z mislimi pri svojem poslu. Niti opazil ni, kako so otroci hrepeneli po njegovi pozornosti in ljubezni. Ves napor in stres je terjal svoj davek. Bil je utrujen, izčrpan in razdražljiv. Kričanje in razigranost otrok mu je šla vedno bolj na živce. Na živce mu je šlo tudi ženino nerganje, da naj več časa preživi z družino. Želela je, da jim nameni več časa in da z njimi preživi kvaliteten družinski čas. Ni razumela, da je vse to počel zanje, da jim omogoči boljše življenje. Mislim je, da je le nezadovoljna ženska, ki ves čas nerga. Verjel je, da bi marsikatera bila vesela na njenem mestu. Zato se je še bolj zakopal v delo. Bežal je pred soočanjem z ženo, pred otroci in svojimi občutki. Rad je imel svojo družino, rad je imel svoje otroke in želel je le najboljše zanje. A ni vedel, da si otroci ne želijo še ene nove igrače, ampak le njegove ljubezni, pozornosti in prisotnosti. Otroci so si želeli njega in čas, ki bi ga preživeli skupaj. Otroci niso želeli kupljene pozornosti, temveč pristne in iskrene prisotnosti očeta. Verjel je, da ga žena le obsoja in je nezadovoljna... da ne ceni njegovega truda.. A ona je želela njega ob sebi.. njegove ljubezni, njegove nežnosti... Želela mu je olajšati skrbi in mu pokazati, da ni sam v tem. Da ne rabi sam nositi bremena in da denar ne reši vsega. Želela je prevzeti del njegovega bremena in mu ga pomagati nositi skupaj. Želela je, da sta skupaj v dobrem in slabem.. da skupaj ustvarjajo spomine... A ji ni dovolil. Prepričan je bil, da je to njegovo delo.. njegovo breme. Da pravi moški mora stisniti zobe in poskrbeti sam za vso družino. Naučen je bil, da se mora moški razdajat za družino in mora poskrbeti za finančno varnost. Njegov uspeh je merilo, koliko je dejansko moški. Ni znal sprejeti pomoči, ker pravi "dec" zmore sam. In je.. Zmogel je sam odgnati vse, ki jih je ljubil.. Zmogel sicer ustvariti uspeh, po katerem je tako hrepenel, a zdaj nima nikogar, s komer bi v tem uspehu užival. Otroci so odrasli in šli po svoje. Želel je navezati stike z njimi, a je spoznal, da so mu tujci. Ne pozna lastnih otrok.. Sedaj, ko mu je končno uspelo, je mislil, da bosta z ženo nadoknadila vse za nazaj. A tudi ona je odšla.. odšla z drugim. S tistim, ki ji je pomagal zgraditi njegovo družino. S tistim, ki je bil ob njej, ko ga je potrebovala. S tistim, ki je ni zavračal in bežal od nje, temveč je bil hvaležen zanjo. Ki ni skrival svojih občutkov, temveč jih je znal pokazati in izraziti. Spoznal je, da jo je sam odrinil v naročje drugemu. Čeprav si je od vsega najbolj želela ravno njega in njegove ljubezni... rotila ga je, naj se ji odpre in jo spusti blizu. A ni ji uspelo. Zid, ki ga je zgradil okoli sebe, je dobro opravil svoje delo. Nikomur ni popustilo in slej ko prej se je naveličala trkati na vrata njegovega srca. Že leo čas se nihče ni več oglašal.. zato je odšla.. Odšla s težkim srcem, saj ga je resnično ljubila. A za odnos sta potrebna dva. Zato je odšla svoji sreči naproti. Odšla v objem drugega.. On.. on pa zdaj sameva v svojem uspehu, ki mu nič več ne pomeni. V pehanju za uspeh je pozabil živeti.. pozabil ljubiti.. Imel je vse, pa je vse tudi izgubil zaradi ega in ponosa.. Ker si ni dovolil pomagati, ker to ni "moško". Spoznal je, da uspeh lahko kupi dom, a ga ne ogreje. Ogrejejo ga ljudje.. ogreje ga ljubezen in družina... Lahko kupi fotoaparat in kamero, a ne more kupiti spominov. Lahko kupi najboljši avto, a nima s kom uživati v njem. Lahko si kupi uro, a ne more kupiti časa, ki ga je izgubil s svojo družino.. Lahko kupi najboljša oblačila, a ne more zapolniti praznine v sebi. Ker točno to je občutil... hotel je kupiti ljubezen in naklonjenost družine.. hotel jih je osrečiti.. in spoznal, da je to ves čas imel pred nosom.. le cenil ni. Na stara leta je spoznal, da je hitel za napačnimi stvarmi in ob tem izgubil pravo dragocenost.. Izgubil sebe, ker se je bal soočiti s seboj in s svojimi strahovi. V dokazovanju, da zmore, je izgubil sebe in ljudi, ki so mu res nekaj pomenili. Zaradi prepričanja, da moški ne sme pokazati čustev, da ne sme sprejeti pomoči, da potem ni pravi "dec", je plačal visoko ceno. Ceno, ki jo ves denar na svetu ne more povrniti... Čas za njegovo družino je bil izgubljen.. Ko je prišel na konec svoje poti, je spoznal, da mu vse, kar je dosegel, ne daje zadovoljstva in izpolnitve. Kar je res vredno so odnosi in spomini. To je vse, kar bo lahko zares odnesel s seboj na drugi svet.. in tega... tega je bilo premalo.. Spoznanje, ki mu je orosilo oči.. Ko začenjamo nek odnos na novo, kjer so vključeni tudi otroci iz prejšnjih zakonov ali odnosov, se je potrebno zavedati določenih stvari, če želimo zgraditi in ohraniti harmonične odnose na dolgi rok.
Čudovito je, ko se najdeta dve osebi, ki si želita biti skupaj in zgraditi prihodnost skupaj. A popolno harmonijo lahko zruši nepričakovan odziv otrok, ki se znajdejo v središču novih odnosov. To, da otroke silimo, da sprejmejo partnerja, ne prinese nič dobrega v odnose in novo nastalo družino. Tako kot mi odrasli, se tudi otroci spopadajo s strahovi in dvomi in prav je, da jim prisluhnemo in pomagamo pregnati vse to. Prvi pomemben korak je iskrena komunikacija z otroci. Otroci niso neumni in znajo zaznati ali celo razbrati, da se nekaj dogaja. Če jih držimo v temi in jim ne razsvetlimo, kaj se dogaja, si bodo sami ustvarili črne scenarije, ki pa niso najprijetnejši. Primaren strah otrok je ponavadi ta, da bodo izgubili enega od staršev zaradi novega partnerja. Zato se morajo zavedati, da čeprav se bodo stvari malo spremenile, še ne pomeni, da bodo izgubili vas ali vašo naklonjenost. Še posebej jim je potrebno ne samo poudariti, temveč z dejanji tudi dokazati, da si boste kot starš vzeli čas zanje in boste prisotni z njimi. Otrok potrebuje varnost in stabilnost, vedoč da, ne glede na to ali ste s kom v odnosu ali ne, je v vašem srcu in življenju še vedno prostor zanj. Morda bodo nekateri otroci skušali izsiliti in zmanipulirati svoje starše skozi občutek krivde, ker so sami ranjeni. A če tega ne jemljete preveč osebno, temveč skušate razumeti otroka, zakaj deluje kot deluje, boste hitro našli rešitev za vse. Zavedajte se, da ste vi starš in je potrebno postaviti zdrave meje... tako za vas kot tudi za otroka. A prav tako je potrebno vključiti otroka v odnos in v skupne odločitve. Ko otrokom daste možnost, da lahko izrazijo svojo resnico in jih ne obsojate za to, ste naredili veliko. Otrok bo spoznal, kaj mu je dovoljeno in kaj ne in ob tem ohranil spoštovanje do sebe in do vas. Prav tako ni dobro otrok siliti, da takoj sprejmejo partnerja in njegove otroke. Vsiljevanje spoštovanja še ne bo prineslo spoštovanja. Kot starši se moramo zavedati, da si moramo tudi mi zaslužiti njihovo spoštovanje. In to bomo dosegli, ko jim bomo prisluhnili in se poskušali vživeti v njihovo stališče. Zopet tu ne smemo dovoliti nespoštovanja. To je zelo pomemben korak, ki ga moramo osvojiti takoj na začetku odnosa. Če je le možno. Če ne, pa je čas da na novo postavimo zdrave meje. Otroku moramo omogočiti prostor, kjer lahko varno izrazi sebe in svoje občutke, brez da bi ga zatirali. Žal prevečkrat opažam, ko starši v naglici zabrusijo otroku, naj utihne in da se to ne spodobi, da pove resnico. A ta resnica je pomembna.. tako za otroke kot za sam odnos. Seveda je pomembno prepoznati, kdaj je otrok zares iskren ali se želi le maščevati in si nekaj izmisli, zato da dobi pozornost. To se dogaja predvsem v družinah, kjer imajo otroci občutek zanemarjenosti in osamljenosti. Verjamem, da ko smo na novo zaljubljeni, marsikaj spregledamo. A moje priporočilo je, da ko začnete živeti skupaj, opazujte vaše otroke, kako se odzivajo. Vsaka sprememba v obnašanju je lahko klic na pomoč. Lahko potrebujejo več vaše pozornosti in občutek večje varnosti. Tudi za njih so spremembe in jim lahko predstavljajo šok in travmo. Zato je redna in iskrena komunikacija z otroci zelo pomembna. Predvsem pa moramo odrasli biti uvidevni tudi do njih. Še posebej, ko gre za partnerjevega otroka, se lahko v njih vzbudi ljubosumje. Hote ali nehote lahko začnejo braniti sebe z izjavami, da vi že niste njihov starš. In prav imajo. Vi niste tu, da jim nadomestite pravo mamo ali pravega očeta. Tega ne more nihče. Pravi oče bo vedno pravi oče... in prava mama bo vedno prava mama. In če jim to razložite že v štartu, bo veliko lažje. Prav tako, če želite dobre harmonične odnose, nikoli ampak res nikoli ne recite nič čez partnerjevega bivšega partnerja. V očeh otrok so njihovi starši popolni in najboljši. In prav je tako. Raje jim potrdite to, da če prav sta starša ločena, jih imata oba še vedno rada. In se trudita po najboljših močeh. To, da nekdo otroke ščuva proti bivšim partnerjem, ne bom nikoli razumela. Mi smo odrasli in se je potrebno tudi odraslo in zrelo vesti. Pokažite, da znate bolje. Ne spuščajte se na nizke udarce. Na koncu bo trpel vaš partner in vaš odnos. Če imate partnerja iskreno radi, boste vzljubili tudi njegove otroke. In se boste trudili za harmonijo. Prav tako pa je pomembno, da partnerja med otroci ne delata razlike. Če sta se odločila živeti skupaj in združiti otroke, se mora vsak otrok od obeh partnerjev čutiti popolnoma sprejeto. Razlika, ali gre za vašega otroka ali od partnerja, ne sme obstajati. Seveda čutimo več do lastnih otrok, ker so naši. A prava ljubezen ima prostor v srcu za vse v družini. Ne znam si predstavljati, da nekdo dela razliko med otroci. Mogoče zato, ker me je krivica vedno bolela in sem sama doživela veliko razlik na lastni koži. In vem, da ni prijetno. Vsak, še tako "nemogoč" otrok, z ljubeznijo postane čisto druga oseba. Njihovo obnašanje ne definira njih samih, le njihovo notranje počutje. In vsako neprimerno obnašanje je njihov klic na pomoč. In v tem vztrajajo tako dolgo, dokler ne uvidijo, da niso sami in da nam je mar za njih. Zavedajte si, da si naklonjenost otrok morate sami pridobiti z zaupanjem. Ne gre čez noč. Ampak na koncu je vredno. Združena družina dveh ločenih staršev je lahko še bolj srečna, kot tista originalna. Ker sta oba partnerja bolj zrela in bolj pripravljena delati na sebi in na odnosu. Konec koncev, otroci odrastejo in odidejo. Partnerja pa ostaneta skupaj, zato je pomembno, da znata negovati odnos in ga graditi skupaj. Skupen čas v dvoje je čas, ki ga namenita za poglobitev odnosa in povezovanje s partnerjem. Nikar ne pozabita nase. Ko sta vidva srečna, bodo srečni tudi vajini otroci. V kolikor potrebujete pomoč pri gradnji harmoničnih družinskih odnosov, pa vabljeni na osebno svetovanje ali coaching. Prebudite svoje telo z nežnimi dotiki. Pobožajte sami sebe.. nežno, čutno in ljubeče. Naučite se sami sebi podariti darilo ljubezni. Telo vam bo hvaležno in se bo odzvalo in vam pokazalo, kaj mu prija. Spoznajte se z njim in bodite prisotni. Poglobite odnos z vašim telesom. Zaprite oči in občutite intenziteto dotika. Upočasnite dotik še bolj... kot bi počasi polzeli po koži milimeter za milimetrom. Bodite prisotni z dotikom in opazujte odzive. Napolnite svoj dotik s toliko nežnosti in ljubezni, kot bi negovali pravkar rojenega otroka. Podarite sebi to darilo ljubezni, ker tudi vi potrebujete to isto ljubezen. Božajte se... negujte se.. dajte sami sebi užitke, po katerih hrepenite. Telo se bo prebudilo in aktiviralo, saj hrepeni po vašem dotiku.
Na ta način se boste ponovno povezali sami s seboj in s svojim telesom. In vedno bolj boste občutili senzacije po telesu. Telo hrepeni po vašem dotiku, ki je zanj neverjetno zdravilen. Presenečeni boste, kako malo je potrebno, da se počutite bolje. Kako malo je potrebno, da se telo sprosti in prebudi.. nežno in čutno. Brez hitrosti, brez pritiskov... le nežno božanje samega sebe. Ko si boste dovolili to občutiti, boste poglobili užitke, kar se bo poznalo tudi v odnosu s partnerjem. Biti prisoten s seboj, s svojim telesom in občutki potrebuje vajo, zato se nikar ne priganjajte. Počasi, dan za dnem lahko stopnjujete in nadgrajujete dolžino negovanja svojega telesa. Kasneje si lahko pomagate s kakim mandljevim oljem, ki jim dodate nekaj kapljic eteričnega olja, lahko raziskujete svoje telo s peresom, rožo,... in kasneje s partnerjem. Najprej pa spoznajte sami sebe in svoje telo. Kaj mu paše, kaj ne... kje so točke vzburjenja, kako se odziva... Poglobite odnos najprej sami s seboj, da boste lahko poglobili odnos tudi s partnerjem. Ni lepšega, kot prebuditi sebe na ta način.. nežno... čutno... senzualno... ❤ Mnogi verjamejo, da moški neradi pokažejo ali izrazijo čustva. Vendar to še zdaleč ni res. Ob pravi partnerki se moški z veseljem odprejo, saj vedo, da so v varnih rokah. Moški čutijo tako kot ženske. Vendar njim žal ni bilo dovoljeno izražati čustev, kar je privedlo do tega, da so začeli tlačiti svoja čustva in občutke v strahu, da bi se iz njih norčevali. Še dandanes se dostikrat moški med seboj zbadajo, če vidijo nekoga, ki pokaže malo preveč čustev. In do tega je privedla vzgoja in družba. In posledično trpijo moški, trpijo ženske in odnosi. A to lahko spremenimo vsi skupaj.
Najprej je potrebno opustiti vse sodbe.. o moških, o ženskah.. o vsem. Ne gre za tekmovanje. Če želimo izboljšati vse odnose, se moramo naučiti biti v dopuščanju in sprejemanju drugačnosti. Ko nehamo soditi, kaj je prav in kaj je narobe, kaj bi kdo moral ali česa ne bi smel narediti, lahko ustvarimo prostor, kjer je vsak sprejet tak kot je. Obsojanje ne bo prineslo sprememb, dopuščanje bo. Ko moški spozna, da je sprejet z vsemi dobrimi in manj dobrimi lastnostmi, ko bo uvidel, da ga ne sodimo, bo spustil zid, ki ga je zgradil okoli sebe. Ženska, ki bo ustvarila prostor, kjer je on lahko to kar je, ga bo s tem dejanjem povabila, da se ji odpre. Zaupanje je treba zgraditi, se ga ne da izsiliti. Moški mora spoznati, da vam lahko v popolnosti zaupa in da mu ne boste ob prvem prepiru vrgle vsega pod nos. Da bi to dosegle, pa je potrebno, da ste iskrene in avtentične s svojimi čustvi. Ko jasno izrazite same sebe in svoje občutke, brez obtoževanja in drame, ste povabilo zanj, da se odpre tudi sam. Moški hrepenijo po tem, da se lahko nekomu v popolnosti odprejo in zaupajo. Niso hladni. Vendar se bodo hitro zaprli, če čutijo, da so nerazumljeni. Še posebej, če so v preteklosti zaupali in se opekli. A sama verjamem, da če se imata dva zares rada, se trudita za odnos, bosta uspela zgraditi tudi globoko zaupanje. In zato je potrebna potrpežljivost. Ker vsak moški, ki ima ob sebi nekoga, na kogar se lahko zanese, doseže več na vseh področjih. Tako kot ženska. Zato, namesto, da kritiziramo drug drugega, raje sprejmimo drug drugega. Zgradimo medsebojno zaupanje, ki bo dajalo rezultate ne le v odnosu, temveč tudi v okolici. In ja... ženske smo tu malo v prednosti, ker smo bolj v stiku s svojimi čustvi. Zato verjamem, da lahko pomagamo drug drugemu in ustvarimo boljši planet za vse nas. Čas je, da moškim omogočimo prostor, kjer se lahko v popolnosti izrazijo in pokažejo svoja čustva, ter tako otoplimo ves svet. In to bomo dosegle, ko bomo v stiku same s sabo, ko bomo spoštovale sebe in svoje občutke, ko bomo jasno izrazile svoje meje in jih spoštovale same. Bodimo mi sprememba, ki jo želimo videti v odnosu. ❤ V kolikor se želite naučiti izraziti vaša čustva in prisluhniti sebi in partnerju, vabljeni na individualna srečanja. Bliža se praznik ljubezni, Valentinovo, ki se ga veselijo predvsem zaljubljenci. Čeprav naj bi ljubezen izkazovali vsak dan, ne samo na Valentinovo, pa je s strani medijev vedno več pritiska, kar lahko pri marsikom dvigne občutke osamljenosti in žalosti. Še posebej, če ste samski in hrepenite po tem, da bi ob sebi imeli nekoga. Zato je tukaj nekaj nasvetov, kako lahko ublažite te občutke in vseeno uživate na ta dan.
Prvi nasvet, ki vam ga želim dati je, da nikomur zunaj sebe ne dovolite, da vam vsiljuje svoja pričakovanja glede odnosov. Ne dovolite, da zunanji pogoji (mediji ali drugi ljudje) narekujejo vaše notranje stanje. To, da ste samski, še ne pomeni, da je z vami karkoli narobe. In nihče vam nima pravice vsiljevati svojih prepričanj glede statusa. Zapomnite si, da ogromno parov, ki so v vezi, ni srečnih. Marsikdo se v odnosu počuti osamljeno. Torej status nič ne pove. Naučite se biti srečni tukaj, kjer ste. Sreče ne boste našli v partnerju, v odnosu ali v okolici. Sreča je v vas, le izbrati jo morate. In ko boste znali biti srečno samski, boste postali magnet, ki bo pritegnil partnerja in odnos, ki si ga želite. Torej ključno je, da znate biti srečni tukaj in zdaj. Če se počutite osamljeni in žalostni, si to priznajte. Ne zatiskajte si oči in ne zanikajte teh občutkov. Soočite se z njimi. So to res vaši občutki? Ali ste morda zaznali druge ljudi? Kaj povzroča te občutke? Imate morda pričakovanja in potrebo, da bi morali biti v odnosu? Se bojite biti sami? Se bojite, kaj bodo drugi rekli? Karkoli je, si dovolite to občutiti, saj šele ko občutite te občutke in se soočite z njimi, bodo odšli. In najbolje je, da jih nadomestite z ljubeznijo in sprejemanjem sebe. Zato na ta dan sebi namenite vso ljubezen, kot bi jo namenili vašemu partnerju. Bodite sami sebi najboljši partner in se razvajajte. Privoščite si masažo, savno ali novo frizuro. Kupite si svoj najljubši parfum, nova oblačila ali spodnje perilo. Podarite sami sebi šopek rož in obarvajte svoj dan z romantiko. Pripravite zase nekaj posebnega. Ker VI že ste posebni in si zaslužite le najboljše. Bodite sami sebi Valentin, ker si to zaslužite. Torej, na Valentinovo lahko povabite tudi svoje samske prijatelje in se zabavate po svoje. Lahko greste skupaj v kino ali na kako zabavo, kjer imate možnost spoznati nove ljudi. Dovolite si biti razigrani in spontani. In kdo ve, morda bo Kupid tokrat le zadel pravo osebo. Kakorkoli boste preživeli ta dan, ga preživite tako, da bo vam v veselje. Pa čeprav je to z branjem knjige in kozarcem vina v roki. Pomembno je, da počnete tisto, kar vas osrečuje. In ne, kar drugi pričakujejo od vas. In ne glede na to ali ste samski ali v odnosu, imejte se radi vsak dan... ne le na Valentinovo. Podarite sami sebi darilo ljubezni. V kolikor potrebujete pomoč pri odpravljanju potlačenih čustev in vzorcev, pa sem tukaj za vas. Verjemite ljudem, ko vam govorijo, da ne želijo nečesa. Vse prevečkrat ljudje trpijo, ker ne slišijo, kaj jim govorijo in ne vidijo, kaj jim dejanja drugih sporočajo. Vse prevečkrat menijo, da ko jih bodo ljudje bolje spoznali, bo drugače. Si bodo premislili. Še posebej to velja v partnerskih odnosih. Predvsem ženske dostikrat trpijo, ker ne vidijo, ne slišijo ali nočejo videti in slišati, kaj jim druga stran govori.
Največ bolečine si povzročijo ravno same. Želijo prepričati moškega, da so prave zanj. Zato naredijo vse namesto njih. Kar posledično odbije moške. Če moškemu ponudite vse na pladnju, bo seveda vzel ponujeno in odšel ob prvi priliki. In tukaj ne govorim samo o seksu. Ženske še vedno preveč razdajajo svoj čas, pozornost in naklonjenost za moške, ki si tega še zdaleč niso zaslužili. Ne obravnavajte ga kot partnerja in ne obnašajte se do njega, kot do partnerja, če to še nista. Moški mora pokazati interes, da si želi biti z vami. In ne z besedami, temveč z dejanji. Moški si želijo nekoga, ki se ceni in spoštuje. Ki jim je izziv. To ne pomeni, da igrate igrice. Pomeni le, da veste, česa si želite in od tega ne odstopate. Tudi, če imate čustva do moškega, ne boste znižali svoj stališč. Ker cenite sami sebe in ker želite zaščititi svoje srce. Ženske, ko se intimno predajo moškemu, se čustveno hitreje navežejo, saj se s spolnostjo sproščajo določeni hormoni, ki poglobijo naša čustva. Medtem ko pri moških ni tako. Moški se lahko predajo spolnosti in ob tem ne čutijo ničesar do vas. In seveda, če se jim spolnost ponuja, bodo to izbrali. Brez obvez. Tako pač delujejo. Zato je za moške idealno imeti seks prijatelja brez obveznosti, medtem ko za ženske malo manj. Ni problem, če je vam do tega, da se spustite v tak odnos. A bodite iskrene same s seboj in ne pričakujte, da ga boste spreobrnile skozi posteljo. Ponavadi se (vsaj skozi pripovedi strank) večina počuti izkoriščeno in umazano. Kar predvidevam, ni bil njihov namen. Ko to razumete, je lažje za vas. Vedite, da če nekdo ne želi odnosa, ga ne boste prepričale z ničemer. To je njihova izbira. V takem primeru je bolje, da greste dalje in se odprete za nove možnosti. Oseba, ki si bo želela biti z vami, bo vedela brez vašega prepričevanja in bo to tudi pokazala. Brez dvoma. Če se sprašujete ali nekdo želi biti z vami ali ne, ste si že odgovorili. Če bi si želeli, se tega ne bi spraševali, ker bi bili zraven vas. In to ne pomeni, da je z vami karkoli narobe. Še zdaleč ne. Lahko ste najbolj popolna oseba na svetu, pa drugi morda tega ne bodo videli. In tudi z njimi ni nič narobe. Ne. Imate pač različne poglede to, kaj si želite. In prej, ko to uvidite, več trpljenja in bolečine si boste prihranili. Dovolite moškim, da so moški kot je treba. Da vam dvorijo, osvajajo in naredijo stvari za vas. Vi pa sebi dovolite biti ženstvene. Dovolite si biti osvajane in zapeljane. Moški, ki si bo želel biti z vami, se bo tudi potrudil, da vam to pokaže. Cenite to. In ljubite sebe dovolj, da postavite jasne meje. Ne predajajte svojega srca v roke tistih, ki bi ga v hipu pohodili. Vi ste odgovorni za svoje srce. Imejte odprte oči in ušesa in opazujte njihova dejanja. Z njimi vam povedo vse. ❤ V kolikor potrebujete pomoč in podporo pri vzpostavljanju odnosov, sem tu za vas. Uh.. ta tvoj pogled.. uh ta tvoj nasmeh.. Ko sediš tako nasproti mene in se mi smehljaš s tisto iskro v očeh... grrr... kako hitro mi znaš zašibiti kolena... Samo z enim pogledom me razorožiš.. brez dotika... Ko se mi tako igrivo in sramežljivo nasmehneš, je kot bi mi poslal pulz strasti po hrbtenici navzdol... Prebudiš ogenj v mojem telesu.. Vzburiš moje telo še preden se me dotakneš... Ob tebi se počutim tako transparentna in ranljiva, a hkrati tako varna... Vem, da ti lahko zaupam.. zato se ti z lahkoto odprem in predam... Si eden redkih moških, ki spoštuje žensko in mu je mar za druge... in to mi je všeč pri tebi... To te v mojih očeh naredi popolnega in zaupanja vrednega moškega..
Opazujem te.. tvoj obraz in tvoj nasmeh… iskrena sta. Tudi ti ne znaš skriti čustev… obraz te izda.. telo govori popolnom drugo sliko, kot jo želijo prikazati tvoje besede. Skušaš ohraniti distanco, čeprav ti ne uspeva najbolje. Čutim te… vidim te… berem te kot odprto knjigo… in všeč mi je, kar vidim. Še bolj me privlačiš, ko vidim, kako se boriš sam s sabo in s svojimi čustvi.. Še isti hip bi te najraje objela in poljubila… ti pokazala, koliko mi pomeniš… ti pokazala, da tudi tebe lahko nekdo ljubi iskreno… tako, kot si zaslužiš. Gledam te in opazujem… a ne naredim nič. Veš kaj čutim do tebe. In če je tudi tebi do tega, želim, da ti narediš korak. Želim, da mi pokažeš, da me objameš in poljubiš. Me priviješ k sebi in nikoli več ne izpustiš… Čakam jaz… in čakaš ti… a nihče nič ne naredi. A sprašujem se, zakaj se oba drživa nazaj… česa se bojiva? Ljubezni? Razočaranja? Kaj, če bi oba nehala analizirati in se samo predala drug drugemu? Predala tej sili, ki naju vleče skupaj vedno bolj. Predala drug drugemu z vsem srcem… Lahko bi doživela nekaj lepega, nekaj iskrenega, nekaj skoraj pozabljenega… Zakaj dovoliva glavi, da naju odvrne od nečesa tako iskrenega? Zakaj hočeva zagotovila, da bo vse ok.. ko na to ne moreva vplivati… Lahko le zaupava… in upava, da bo trajalo.. da bova oba izbrala drug drugega vsak dan… In si dovolila, da drug drugega dotakneva v globino najine duše… Da združiva najini srci v eno… Da prepleteva najini telesi, ki hrepenita po dotiku in nežnosti… In se prepustila, da naju združi v objemu ljubezni.. Kaj bi bilo potrebno, da si nehava zatiskati oči in zapirati srca pred resnico? Tako malo je potrebno… Samo en tvoj nasmeh, samo en tvoj pogled je dovolj… da prebudi strast in ljubezen v meni… en gib je dovolj, da me razorožiš.. |
Avtor blogaPozdravljeni. Moje ime je Romana Črček in sem svetovalka, terapevtka in trenerka za življenje. Z vami bom na tem blogu delila svoje osebne izkušnje in vpoglede glede odnosov ter nekajletne izkušnje, ki sem jih pridobila pri delu s strankami. Vabljeni k branju :) Arhiv
September 2023
Kategorije |